You have 0 items in your cart
Predstavljaj si naslednji scenarij:
Roza je poslala Marku mail s prošnjo za sodelovanje pri njenem novem projektu. Mark je odgovoril z enim stavkom, brez olepšav, in komaj da s pozdravom. Ko je Roza prišla do njega in ga vprašala o projektu, ji je enostavčno podal odgovore brez nasmeha. Roza, ki se rada pogovarja in ji gradnja odnosov s sodelavci veliko pomeni, se je počutila neslišano in bila prepričana, da jo Mark ne mara. Mark, ki je pri svojem delu rad hiter in učinkovit in ima zasebne pogovore rad ločene od službenih, pa je želel biti predvsem produktiven in hiter.
Zaradi takšnih in drugačnih razlik med ljudmi lahko v delovnem in zasebnem okolju prihaja do nesporazumov in trenj.
Sodelovanje z različnimi tipi ljudi je izziv, s katerim se srečujemo tako v poslovnem svetu kot v vsakdanjem življenju. Dejstvo je, da vsak od nas poseduje raznolike lastnosti, izkušnje, znanja, in to je tisto, kar naredi življenje pestro in zanimivo.
Vendar pa prav zaradi te različnosti nemalokrat pride do težav v medsebojnem razumevanju, kar je ključnega pomena za uspešno sodelovanje.
Zmožnost, da sodelujemo z različnimi tipi ljudi, je tako zagotovo ena izmed pomembnejših veščin, ki nam omogoča, da dobro delujemo v različnih kontekstih.
Spada med tako imenovane »mehke veščine«. To pomeni, da se sodelovanja lahko naučimo in ni nujno nekaj, kar nam je »naravno dano«.
Gre za spretnosti, ki se nanašajo na komunikacijo, medosebne odnose in sposobnost dela v skupini. Med drugim mehke veščine vključujejo javno nastopanje, sposobnost reševanja konfliktov, pogajanje, aktivno poslušanje, kreativno razmišljanje in čustveno inteligenco.
V kontekstu dobrega medsebojnega sodelovanja je pomembno prepoznati tudi raznolikost osebnih lastnosti, s katerimi se srečujemo pri sodelovanju z različnimi ljudmi.
Sicer se je dobro izogniti pretiranemu označevanju in črno-belemu ločevanju ljudi na »takšne in drugačne«, a vseeno nam opažanje določenih osebnostnih lastnosti lahko pomaga, da lažje razumemo delovanje drugega in boljše sodelujemo.
Po MBTI (Myers-Briggs Type Indicator) obstajajo 4 kategorije psiholoških tipov, ki se medsebojno razlikujejo in prepletajo.
Nekateri so bolj ekstravertirani in uživajo v sodelovanju ter stikih z ostalimi, medtem ko so drugi bolj introvertirani in potrebujejo več časa zase. Podobno so nekateri posamezniki bolj analitični in racionalni pri sprejemanju odločitev, drugi pa bolj čustveni in intuitivni. Nekateri raje delajo po določenih smernicah in načrtih, medtem ko drugi cenijo svobodo in spontano sprejemanje odločitev. Nekateri so bolj »zaznavni«, kar pomeni, da sprejemajo podatke in jih uporabljajo na dobeseden in konkreten način. Na drugi strani so drugi bolj »intuitivni«, kar pomeni, da na podlagi zbranih podatkov ustvarjajo nove ideje ali možnosti, ki niso nujno očitne ali takoj vidne. Gre za sposobnost videti širšo sliko in prepoznati vzorce ali potenciale, ki presegajo konkretne informacije, ki jih človek zazna.
Te lastnosti se običajno nahajajo na spektru, kar pomeni, da znotraj vsakega posameznika obstaja edinstvena kombinacija različnih lastnosti. Na primer, nekdo je lahko večinoma racionalen pri odločanju, vendar še vedno upošteva čustva v določenih situacijah. To pomeni, da pri sodelovanju z različnimi ljudmi ne smemo pričakovati, da bo njihov način delovanja vedno popolnoma skladen s samo eno osebnostno lastnostjo. Zato je pomembno, da smo prilagodljivi in sposobni prepoznati te različne odtenke, saj nam to omogoča, da bolje razumemo in učinkoviteje sodelujemo z drugimi.
Pri raziskovanju sem naletela na študijo Pravne fakultete Univerze v Nebraski, ki je sposobnost uspešnega sodelovanja opisala kot rezultat večih dejavnikov, med drugim:
Navedene lastnosti so komponente tako imenovane čustvene inteligence.
Čustvena inteligenca je sposobnost posameznika za prepoznavanje, razumevanje, upravljanje in izražanje lastnih čustev ter prepoznavanje in razumevanje čustev drugih ljudi. Študije so pokazale, da so posamezniki z visoko stopnjo čustvene inteligence bolj uspešni pri reševanju konfliktov, razumevanju čustev sodelavcev ter spodbujanju pozitivne skupinske dinamike. Zmožnost empatije in socialne ozaveščenosti, ki ju omogoča visoka čustvena inteligenca, pripomoreta k boljšemu sodelovanju in povezovanju znotraj ekipe, kar vodi v izboljšano produktivnost in uspešnost skupinskih projektov.
Ključno je, da sebe dobro poznamo in vemo, kaj nas motivira, kaj nam jemlje energijo, kdaj najboljše sodelujemo, kaj lahko prispevamo k ekpi in kje so naša »šibka« področja. To prispeva k temu, da vidimo, kje lahko iščemo močna pdoročja pri drugih, ki jih sami mogoče nimamo, kje lahko prispevamo, pomagamo in kako lahko boljše odreagiramo v določenih situacijah.
Vsak ima svoja močna in šibka področja in medsebojno sodelovanje je odlična priložnost za združitev močnih področij različnih posameznikov, da tako dosežemo skupni cilj. Če znamo prepoznati dobre lastnosti in veščine ljudi, s katerimi sodelujemo, je lahko sodelovanje veliko plodnejše, saj bo vsaka oseba zadolžena za naloge, h katerim lahko največ doprinese.
Razumevanje lastnih čustev in čustev drugih nam pomaga, da lažje zavzamemo perspektivo nekoga drugega in smo tako v medosebnih odnosih strpnejši in bolj sočutni. Tako lahko preprečimo ali zmanjšamo količino trenj in nesoglasij ter se tudi na splošno bolje razumemo z različnimi ljudmi.
Tisto, česar ne poznamo, zelo hitro napačno razumemo. Odprtost in radovednost sta ključni, če želimo ne zgolj spoznati, ampak tudi razumeti okolja, ki so kulturno drugačna od našega. Če razumemo, da se nekdo obnaša, tako kot se, zaradi značilnosti kulturnega okolja, iz katerega izhaja, bomo manj verjetno reagirali nestrpno, s čimer bomo preprečili morebiten konflikt.
Na odnos, ki ga ima nekdo do nas, najbolj vplivajo njegova prepričanja, čustva in misli, ki se nato izrazijo v vedenju. Poskusimo spoznati razloge v ozadju dejanj in se o njih pogovoriti. Drugi osebi lahko pojasnimo, kako se počutimo ob njenem vedenju, ona pa nam lahko pojasni, kaj jo do tega pripelje. Nato lahko skupaj razmišljamo o nadaljnjih korakih in rešitvah, s katerimi bomo vsi zadovoljni.
Pomembno je, da svoje ideje izražamo jasno in da pustimo prostor drugim za izražanje vprašanj in pomislekov ter smo odprti za povratne informacije. Preden nekaj izrazimo, premislimo, kakšen namen želimo s tem doseči in temu primerno prilagodimo svoje sporočilo.
Aktivno poslušanje je ena izmed najpomembnejših sestavin uspešnega sodelovanja. V praksi jo uporabimo tako, da sledimo sogovornikovi pripovedi, sproti preverjamo svoje razumevanje in ne skačemo v besedo ter poskušamo razumeti njegov pogled na situacijo. S tem mu damo vedeti, da nam je pomembno, kaj nam želi povedati in tako položimo temelje za spoštljivo medosebno komunikacijo.
Izogibanje konfliktom, prelaganje krivde in prepiranje ne bodo veliko doprinesli k dobremu medsebojnemu sodelovanju. Poskusimo uporabiti veščino aktivnega poslušanja, spoznavanja in razumevanja stališč drugega in iskanje kompromisov. V primeru, da je krivda na naši strani, to priznajmo in pokažimo pripravljenost za popravilo nastale situacije ali iskanje rešitev, da do tega ne bi prišlo v prihodnje.
Vse do sedaj opisane veščine in tehnike so koristne za doseganje boljšega medsebojnega sodelovanja. Zagotovo pa je pomembno tudi, da si postavimo jasne in dosegljive cilje, ki nam bodo služili kot vodilo med opravljanjem nalog. Dobro je, da je cilj nekaj, kar je pomembno za vse vključene, saj bomo tako zagotovili višjo stopnjo motivacije med člani ekipe.
Pogosto slišimo, da drugih ne smemo preveč hvaliti, ker potem ne bodo več tako dobro opravljali svojega dela. A to ne bi moglo biti dlje od resnice. S pohvalo damo drugi osebi vedeti, da opazimo njen trud in napredek in jo tako spodbudimo, da tudi v prihodnje v svoje delo vlaga trud in si prizadeva za čim boljši rezultat.
Dolgoročni coaching programi so se izkazali za najbolj učinkovite, saj coach s podjetjem in ekipo sodeluje dlje časa, posamezniki v ekipi spoznajo svoje močne lastnosti, talente, moči ter lastnosti drugih, kar jim omogoča, da boljše razumejo sebe in druge ter imajo konkretno podlago za dobro medsebojno sodelovanje.
Preko coaching programa se ekipa nauči dobrega postavljanja ciljev, spozna, kje izgublja nepotreben čas, nauči se dobrega medsebojnega spodbujanja, učinkovite refleksije in sistematksega reševanja konfliktov.
Več si preberi TUKAJ.
Razumevanje in aktivno upravljanje z raznolikostjo med sodelavci sta ključna elementa uspešnega delovnega okolja. Znanje, prilagodljivost, empatija in sposobnost učinkovitega reševanja konfliktov so temeljne veščine, ki omogočajo gradnjo trdnih odnosov in doseganje skupnih ciljev. S tem pristopom ne le izboljšujemo delovno klimo, temveč spodbujamo tudi kreativnost ter prispevamo k trajnostnemu uspehu organizacije. Zato je nenehno učenje in prilagajanje ključno za razvoj osebnih in profesionalnih veščin ter za gradnjo povezav, ki temeljijo na spoštovanju in medsebojnem zaupanju.
Zeidner, M., Matthews, G., & Roberts, R. D. (2004). Emotional intelligence in the workplace: A critical review. Applied Psychology: An International Review, 53(3), 371-399. https://doi.org/10.1111/j.1464-0597.2004.00176.x
https://en-gb.workplace.com/blog/working-with-others
Cox, J. D. (2011). Emotional intelligence and its role in collaboration. Proceedings of ASBBS, 18(1).
V kolikor želite narediti nekaj dobrega zase in za svoje dobro počutje, vam lahko prav pridejo naše e-knjige.
E-knjiga za dobro samopodobo pripomore k krepitvi samopodobe in boljši predstavi o sebi.
E-knjiga za lažje obvladovanje anksioznosti oziroma tesnobe, omogoča lažje soočanje z anksioznimi občutki, obvladovanje misli in spopadanje z omejujočimi prepričanji.
E-knjiga za lažje obvladovanje stresa in preprečevanje izgorelosti omogoča boljše razumevanje stresnega odziva, lažje soočanje s stresnimi dogodki ter pomaga pri iskanju rešitev za učinkovito soočanje s skrbmi in napetostmi.
