TESNOBA

Vedno več ljudi se danes srečuje z občutki tesnobe, strahu in anksioznosti. Najtežje pri tem je pogosto nerazumevanje – ne vemo, kaj se nam dogaja, zato nas prevzame občutek, da je z nami nekaj narobe. Ključ do soočanja s temi občutki je razumevanje, kaj strah in anksioznost sploh sta, kdaj sta običajna in kdaj zahtevata več pozornosti.

Strah je odziv na konkretno, realno nevarnost – npr. renčeč pes ali drveč avtomobil. V telesu sproži adrenalin, napetost in potrebo po begu.

Anksioznost pa nastopi, ko nevarnost ni jasna ali realna. Gre za občutek napetosti ali pričakovanja, da se bo zgodilo nekaj slabega, kljub odsotnosti racionalne nevanrosti.

Lahko se kaže na treh ravneh:

Telesno: pospešen srčni utrip, napetost mišic, plitko dihanje, znojenje, mravljinčenje, črvičenje v želodcu, itd.
Vedenjsko: izogibanje situacijam, težava pri vsakodnevnih opravilih, odmik od ljudi, hobijev itd.
Psihično: občutek nelagodja, strahu pred izgubo nadzora ali celo občutek, da smo v življenjski nevanrosti.

Anksioznost se pojavlja v različnih oblikah – od blage napetosti do paničnih napadov. Kadar se veže na specifično situacijo (npr. letenje, višina, nastopanje), govorimo o situacijski anksioznosti. Če nas strah pripelje do izogibanja, se lahko razvije fobija. Pogosta je tudi anticipatorna anksioznost – nemir že ob sami misli na nekaj, kar nas straši.

Pomembno je razlikovati med anksioznim stanjem in anksiozno motnjo. Občutek tesnobe je del življenja in normalen odziv v stresnih trenutkih. Ko pa je občutek intenziven, dolgotrajen in vpliva na naše vsakdanje delovanje, govorimo o motnji. Med najpogostejše spadajo: panični napadi, socialna anksioznost, fobije, generalizirana anksiozna motnja, obsesivno-kompulzivna in posttravmatska motnja.

Veliko ljudi poišče pomoč šele, ko težave postanejo nevzdržne. Ključno je, da znamo čim bolj prepoznavati znake, ko se naše počutje slabša in pravočasno poiskati pomoč.