Samopodoba – ogledalo, skozi katerega gledamo svet

Naša samopodoba je notranje ogledalo, skozi katerega doživljamo sebe in svet okoli nas. Oblikuje se iz izkušenj, odzivov okolice in lastnih misli o tem, kdo smo. Zdrava samopodoba nam daje občutek vrednosti, samozaupanja in poguma, da se soočamo z izzivi. Kadar pa prevladajo kritične mislii, se hitro ujamemo v občutke manjvrednosti. S krepitvijo samopodobe – z opazovanjem notranjega dialoga, zavedanjem lastnih moči in prijaznostjo do sebe – lahko postopno zgradimo bolj trdno notranjo sliko, ki nas ne omejuje, ampak podpira.

Stres – ko telo in um delujeta v preobremenjenem načinu

Stres sam po sebi ni sovražnik, temveč naravni odziv telesa, ki nas pripravlja na delovanje. Težava nastane, ko traja predolgo ali ko med naporom in regeneracijo ni ravnovesja. Takrat telo ostane v stanju napetosti, kar vpliva na počutje, vsakodnevno delovanje, razpoloženje in odnose. Ključ je v prepoznavanju stresorjev ter učenju odzivov, ki pomirjajo telo in um – kot so dihalne vaje, gibanje, sprostitvene tehnike in sprememba načina razmišljanja.

Anksioznost – ko skrbi prevzamejo krmilo

Anksioznost je naravni del človeške izkušnje – občutek napetosti, zaskrbljenosti ali strahu, ki nas opozarja na nevarnost in nas pripravlja na ukrepanje. Težave pa se pojavijo,, ko ta občutek vztraja tudi takrat, ko realne grožnje ni. Takrat govorimo o anksioznih motnjah, med katere spadajo generalizirana anksiozna motnja, panična motnja, socialna anksioznost, fobije in obsesivno-kompulzivna motnja. Simptomi so lahko telesni (pospešeno bitje srca, napetost v mišicah, potenje, vrtoglavica, težko dihanje)miselni in vedenjski (nenehne skrbi, napovedovanje najslabšega, potreba po nadzoru, težave s koncentracijo). Vedenjsko-kognitivni pristopi pomagajo, da prepoznamo svoje sprožilce, raziščemo misli, ki nas vznemirjajo, in postopno naučimo telo, da se spet počuti varno.