You have 0 items in your cart
Kako veš, kaj si v življenju želiš?
Velikokrat govorimo tem, kaj narediti, če želimo doseči točno določen cilj. Kako si postaviti prioritete, vztrajati in se soočati z neuspehi.
Toda, kaj narediti, kadar ne vemo točno, kaj si želimo?
Posamezniki, ki jih zanima več različnih stvari, imajo lahko težave pri osredotočenosti na eno, specifično stvar. To jih lahko odvrne od doseganja ciljev, saj ne namenijo dovolj svojega časa in vložka v določeno zadevo, ki jih zanima (saj veste, kaj pravijo, če loviš dva zajca, ne boš nikoli nobenega ujel).
Kaj torej narediti, če ne vemo točno, kaj si želimo oziroma, če ne vemo, kateremu cilju slediti?
Ljudje smo si pri tem zelo različni.
Nekateri živijo predvsem za dani trenutek in niso usmerjeni v zasledovanje ciljev. Zadovoljni so s tem, kjer so in s tistim, kar imajo.
Na drugi strani imamo posameznike, ki ne vedo točno, kaj jih veseli, v katero smer želijo peljati svoje življenje in kaj je tisto v kar bi se radi usmerili.
Tretjim je kristalno jasno, kaj si želijo, imajo jasno zastavljene cilje in vedo, kaj je tisto, kar jih izpolnjuje.
Obenem obstajajo posamezniki, med katere spadam tudi sama, ki jih zanima preveč stvari in se ne znajo točno odločit, kateri so tisti cilji, ki bi jih radi dosegli.
Ne glede na to, v katero kategorijo sodimo, pa si vsi želimo zadovoljno, polno življenje.
Nismo vsi enaki in pot do notranjega zadovoljstva in izpolnjenosti je za vsakega izmed nas zelo različna.
V tokratnem prispevku sem se zato posvetila iskanju odgovora na vprašanje, KAKO SPLOH VEDETI, KAJ SI RESNIČNO ŽELIMO?
Več let sem se ukvarjala z njim in priznam, še vedno se pogosto zapletem v miselno premlevanje o tem, katere cilje naj zasledujem, kako naj se pravilno odločim ter kaj je tisto, kar me resnično izpolnjuje?
Da bi rešila svojo “težavo” sem si izoblikovala posebne “oporne točke”, ki mi pomagajo, da ugotovim, kaj je tisto, kar si resnično želim.
V svoj zvezek sem nakracala posamezno točko in si odgovorila na zastavljena vprašanja.
Prišla sem do odgovorov, ki so mi pomagali, da sem si bolj jasno zastavila cilje, ugotovila, kakšne so moje prioritete ter v katero smer želim usmeriti svojo energijo.
…
Odločila sem se, da jih delim z vami. Ker verjamem, da nas je veliko takšnih, ki ne vemo točno, kam si želimo in lovimo “preveč zajcev naenkrat”.
Upam, da vam zapisano pride prav.
Napišemo vse, kar nas veseli, zabava, osrečuje, sprosti, nam dvigne razpoloženje itd.
Pri tem je dobro biti specifičen, natančen, konkreten.
Razmislimo, kdaj smo se počutili najbolj notranje srečno in zadovoljno?
Kdaj smo bili najbolj ponosni nase in koliko časa je trajalo?
Vse, kar si želimo in za kar vemo, oziroma mislimo, da nam bi prineslo zadovoljstvo in prijetne občutke.
Pri tem se osredotočimo na vse aspekte življenja: katere športne aktivnosti nas veselijo, kaj nas najbolj sprosti, kako si želimo preživljati dopust, kako bi se radi počutili, s kom bi radi preživljali čas, kaj nas spravlja v smeh, kakšne odnose si želimo imeti, v kakšnem okolju želimo živeti, itd.
Nekatere stvari si mogoče želimo samo trenutno, naše življenje pa ne bi bilo popolnoma nič drugačno, če jih ne bi naredili.
Sama sem na primer pred časom zažela razmišljati o tem, da bi se vpisala na še eno fakulteto. Ker vem, da bi mi vzelo veliko časa, sem se vprašala:
“Bi bilo moje življenje zato bolj polno in veselo?” Odgovor je bil ne.
“Kako to, da si sedaj želim narediti še eno fakulteto, čeprav o tem nisem prej nikoli razmišljala?”, moj odgovor je bil: “Ker mislim, da MORAM, zaradi poklica, ki ga opravljam”.
Tako sem videla, da gre samo za nekaj, kar mislim da bi morala in ne nekaj, kar si trenutno resnično želim. Svoj fokus bom tako najprej usmerila na druga področja in se dodatnemu študijo mogoče posvetila v prihodnosti.
Seveda je lahko tudi obratno. Lahko odlašamo s katerim izmed ciljev, a nam bo dolgoročno žal, če ga ne zasledujemo. Zato je dobro, da pogledamo v prihodnost in se vprašamo, katere so tiste stvari, za katere bi nam bilo žal, če jih ne naredimo?
Kako smo preživljali prosti čas,?
Kaj nas je najbolj zanimalo?
Kaj smo želeli postati?
Kako smo se obnašali (smo radi veliko govorili, veliko sestavljali, barvali, peli, skrbeli za živali, veliko opazovali druge, itd.)?
Lahko nam pri tem pomagajo tudi starši s svojimi zgodbami, kakšni smo bili kot otroci.
Tako lahko ugotovimo, kaj so naše naravne danosti in globoki notranji interesi, ki nam lahko pomagajo pri odločitvi, kako naprej.
Primer: od malega sem bila zelo družabna, rada sem čebljala, veliko ustvarjala, brala in se “borila za svojo pravico”. Tako vem, da me od nekdaj privlačijo stvari, ki so povezane z določeno mero izpostavljenosti, kjer lahko veliko govorim, kjer sem lahko ustvarjalna in kjer počnem nekaj, za kar mislim, da ima nek širši družbeni smisel.
Boljše je sicer, da se osredotočimo na tisto, kar si želimo. Toda, če ne vemo, kaj točno je to, je dobro, da razmislimo, česa v življenju nočemo.
Tako dobimo bolj jasno sliko o tem, kaj dejansko tisto, kar nas veseli.
Primer: ne želim si dolgočasnega pisarniškega dela, ne želim imeti fiksnega delovnega časa, ne želim biti nenehno prisotna samo na enem kraju, ne želim cele dneve preživeti ob delu, ne želim biti podvržena prevelikim (nepomembnim) zunanjim pritiskom, ne želim imeti slabih odnosov z ljudmi s katerimi sem v stiku itd.
Tako vem, da moram strmeti k temu, da je moje življenje razgibano, kreativno, raznoliko in da si želim vzeti dovolj časa za rekreacijo, sprostitev in ohranjanje dobrih odnosov z bližnjimi.
Z meditacijo, izvajanjem čuječnosti, z medicinsko hipnozo ali vodenim sproščanjem, dosežemo notranjo pomiritev, sprostimo napetosti in “izklopimo” zunanji svet.
Kar pomeni, da “prefiltriramo” vse informacije, ki jih vsakodnevno prejemamo v naše možgančke, se osredotočimo nase in na dani trenutek ter tako pridemo do odgovorov, ki smo jih iskali.
Prakticiranje tehnik globoke sprostitve morda ne prinese takojšnjih, hitrih odgovorov, so pa ti zato veliko bolj jasni, kar pomeni, da bolj zagotovo in odločno vemo, kaj si želimo.
Več o različnih tehnikah sproščanja in njihovem pozitivnem učinku, si lahko preberete TUKAJ.
Dan si lahko razdelimo po “sekcijah”.
Npr. Dopoldan zasledujem poklicni cilj, popoldan družinskega, zvečer pa tistega na področju skrbi zase.
Zame, ki me zanima veliko stvari, je to idealen način, da se posvetim različnim področjem življenja in poskrbim, da enega popolnoma ne zanemarim.
Npr.:
Zjutraj se posvetim sproščanju, umirjanju, notranjemu miru.
Dopoldan/zgodaj popoldan se posvečam karieri.
Popoldan/zvečer je čas rezerviran za šport, hobije in prijatelje.
Velikokrat je izvor v naši okolici ali pričakovanj staršev oziroma bližnjih do nas.
Si želim postati odvetnica, ker sem na televiziji gledala “kul” serije in je odvetniški poklic res cenjen? Ali me zanima zakonodaja in si želim skrbeti za pravično družbo?
Ko si zastavimo taka vprašanja lažje vidimo, kaj je “pristno naše”, kar pa nam je “vsadila” okolica.
Seveda je to zelo težko, saj se nekatere stvari vlečejo skozi daljše časovno obdobje in težko prepoznamo od kje se nam je pojavila katera od želja.
Pogosto se zgodi, da še vedno razmišljamo o preteklih željah in ciljih. Še posebej tistih iz mladosti. A se jih nekako ne lotimo, oziroma vedno najdemo prepreke/izgovore ter odlašamo z njihovim izpolnjevanjem.
Velikokrat razlog tiči v tem, da si enostavno ne želimo več istih stvari kot v preteklosti. Ljudje se nenehno spreminjamo, z različnimi življenjskimi izkušnjami pridejo druge želje. Poleg tega nas polnijo in zadovoljujejo drugačne stvari, glede na to v katerem obdobju se nahajamo.
Neizpolnjene pretekle želje nas lahko pretirano obremenijo, lahko povzročajo občutke krivde in nas ovirajo pri sedanjem življenju. Dobro je, če stare želje pogledamo, jih ocenimo ter se vprašamo, kaj bi nam trenutno prinesla njihova izpolnitev.
Zato je dobro svoje pretekle želje pustiti za seboj. Ne razmišljajmo o tem, kaj smo si od nekdaj želeli (kar zelo pogosto počnemo), ampak se osredotočimo na TA TRENUTEK ter se vprašamo, kaj je tisto, kar si želim sedaj, kaj je tisto, kar bi me trenutno najbolj zadovoljilo in izpolnilo?
Včasih je cena za dosego cilja previsoka. Včasih ni. Odvisno je od vsakega posameznika.
Če se nam na primer po glavi mota želja po opravljanju še ene fakultete (tako kot se je meni), se je dobro vprašati, kaj bi to prineslo?
To bi vsekakor pomenilo, da bi imela manj časa za svoje hobije, za druge cilje, ki jih imam, za gibanje, za druženje, za spoznavanje novih ljudi, poleg teg bi bil dodaten finančni zalogaj. Ker se mi ta cilj ni zdel toliko pomemben, sem ga za nedoločen čas enostavno prestavila.
Pogosto si ljudje nekaj želimo, a v resnici nismo pripravljeni na vložek in predvsem odpovedovanja, ki bi jih zasledovanje določenega cilja prineslo. S tem ni nič narobe. Dobro pa je, da se tega zavedamo in si postavimo cilje, ki so v skladu z našimi vrednotami in življenjskim slogom.
Ne razmišljajmo zgolj o karieri, ampak si odgovorimo na malce drugačna vprašanja:
Velikokrat se namreč osredotočamo na to, da dobimo tisto službo, ki smo si jo zamislili oziroma ostvarimo poklicno življenje, ki si jo želimo.
Dostikrat se zgodi, da ustvarimo kariero, ki si jo želimo, ampak ne dobimo ŽIVLJENJA, ki smo si ga zamislili.
Lahko je razlog v pomanjkanju časa za druge pomembne aspekte življenja, lahko so razlog slabi odnosi, velikokrat so razlog drugačna pričakovanja kot smo jih imeli preden smo vstopili na delovno mesto ali premalo dopusta, preveč stresa.
Zato je predvsem pomembno, da se ne vprašamo: “Kaj si želim v življenju početi?”, ampak. “Kakšno življenje želim živeti?”.
Lahko bi rekli, da je sodobna družba zelo “karierno usmerjena”, zato ljudje pogosto preveč razmišljamo zgolj o svojih poklicnih ciljih in željah.
Nič ni narobe, če imamo na tem področju manj ambicij ali manj izrazite želje.
Življenje zajema mnogo področji in dobro je, da se osredotočimo na tista, ki nam prinašajo največ veselja in notranjega zadovoljstva.
Nekateri posamezniki si želijo predvsem mirno, družinsko življenje, brez pretiranega stresa in obremenitev. Ni treba, da so naši cilji karierno usmerjeni ali pretirano visoko leteči.
Sama sicer ne spadam v to kategorijo, saj imam visoko potrebo po karierni izpolnitvi, a poznam ljudi, ki niso pretirano ambiciozni, a jim življenje v sodobni družbi daje občutek, da bi morali biti.
Zato je pomembno, da se ne oziramo na druge in na pričakovanja drugih. Važno je, da pri sebi vemo, kaj je tisto, kar bo nas najbolj notranje izpolnilo.
Upam, da vam je ob branju članka postalo malce bolj jasno po kateri poti želite stopiti in katere so tiste stvari, ki so vam trenutno najbolj pomembne.
Pa še nekaj, ko enkrat sprejmemo ODLOČITEV, v katero smer želimo, o njej ne dvomimo. Ko se odločimo, da je sedaj v tvojem življenju čas za neko stvar, ne premlevajmo, ne analizirajmo, ampak se ji posvetimo z vsem svojim srcem.
Seveda se lahko naše želje in prioritete skozi čas spreminjajo. Toda pomembno je, da nekaj časa vztrajamo pri svojih odločitvah, želje in cilje pa spreminjamo v skladu z življenjskim obdobjem v katerem smo.
Sama si zato večkrat organiziram “sestanek” s samo seboj, kjer pogledam svoj napredek, si napišem, kaj sem do sedaj dosegla ter grem večkrat čez zgoraj napisane smernice.
O tem, kaj narediti, ko se odločiš, kam želiš, pa kdaj drugič.
OPOMBA: če se vam zdi, da vas vseeno nič ne veseli, izpolnjuje, zadovoljuje, da pri nobeni stvari ne čutite veselja in vznemirjenja, gre lahko že za zgodnje znake depresije ali izgorelosti.
Če pri sebi opazite znake nezainteresiranosti, tudi za vsakdanje aktivnosti, je dobro, da obiščete strokovnjaka.
Več o psihoterapiji in tem, kdaj je pravi čas za obisk psihoterapevta si lahko preberete TUKAJ.
Želim vam čim več uspehov in prijetnih občutkov na vseh področjih življenja, ki vas izpolnjujejo.
Pozdrav,
Kaja
