Vse naše besede in dejanja imajo vpliv na nas in našo bližnjo okolico.

Vsi smo že kdaj  čutili vzhičeno veselje – tople, navdihujoče občutke, ki jih doživimo ob prijaznem dejanju ali nesebični skrbi do drugih. Tudi najmanjše dejanje ali gesta, kot je pridržanje vrat ali deljenje svoje malice, nam dajo občutek  topline in zadovoljstva.

Ste vedeli, da prijazna dejanja vplivajo tudi na naše psihično in fizično zdravje? Tudi če jih samo opazujemo.

Zato vam v današnjem prispevku razkrivam:

Kaj nam prinašajo dobre besede in dobra dejanja? 

Kaj se dogaja z nami in z okolico, kadar smo prijazni?

KAJ JE PRIJAZNOST?

Prijazen pogled, vesel nasmeh, toplo rokovanje, skrben trepljaj po rami, velikodušen objem, zahvala, vse te geste so odgovori, zaradi  katerih se počutimo vzhičeno in veselo.

V družbi kot celoti, altruistična dejanja lahko prinesejo občutek enotnosti. Prijazna dejanja so nekaj, česar smo vsi zmožni. Močno vplivajo na medsebojno povezanost, pripadnost in občutek bližine.

Lahko smo tisti, ki deluje prijazno, prejemnik ali pa samo opazovalec prijaznega dejanja. Vse troje v nas vzbudi veselje in zadovoljstvo. To pa vpliva tudi na naša psihično in fizično zdravje. 

Dejanje prijaznosti je prikaz  največje humanosti (človečnosti).

KAKO PRIJAZNOST VPLIVA NA NAŠE TELO?

Raziskave kažejo, da prijazna dejanja v naših možganih povečujejo izločanje serotonina. Serotonin, naravno prisoten nevrotransmiter, ureja prebavo, pretok krvi, gostoto kosti, spolno delovanje in predvsem naše razpoloženje. Serotonin je kemična snov v telesu, ki nadzira naš občutek dobrega počutja. Nekateri mu pravijo, kar hormon sreče. Kadar je nivo seratonina kronično nizek, se lahko pojavijo duševne bolezni, kot so depresija, anksioznost, panični napadi.

Prijazno dejanje dokazano poveča nivo seratonina in izboljša funkcijo imunskega sistema pri obeh udeležencih.

Pri nesebičnem, prijaznem dejanju gre dinamika razpoloženja tako kot pri intenzivni vadbi: visoka energičnost, močni občutki, ki jim sledi spokojnost in mirnost. Podobno kot pri teku, se sprožijo intenzivni fizični občutki, sproščajo se endorfini – naravna zdravil proti bolečinam našega telesa, čemur sledi izboljšano čustveno počutje.

Prijazna dejanja sprožajo tudi  hormon oksitocin. Oksitocin sprošča dušikov oksid, ki širi krvne žile in znižuje krvni tlak.  Prijaznost je tako dobra tudi za srce.

Obenem so prijazna dejanja so koristna pri odpravljanju glavobola in lajšanju bolečin.

Ja, mogoče se na prvi pogled sliši se nelogično…Kako lahko prijaznost lajša bolečine?

Gre za to, da kadar se osredotočimo na nekoga ali nekaj drugega, se pojavi blaženi občutek zadovoljstva in sproščenosti, ki v možganih omili sporočilo o bolečinah ali slabem počutju.

Dejanje prijaznosti ima obenem  čarobni učinek na druge ljudi v okolici, tudi na tiste, ki so zgolj priča prijaznemu dejanju. Zato učinek dobrih dejanj prinaša pozitivne družbene spremembe.

Če bi na primer vsak večer v novicah govorili o medsebojni človeški pomoči in dobrim dejanjem, bi v ljudeh vzbudili večji občutek solidarnosti, sprejemanja in predvsem vere v dobro prihodnost.

KAKO PRIJAZNOST VPLIVA NA NAŠE DUŠEVNO ZDRAVJE?

Preobremenjenost, nihanje razpoloženja inotožnost, se lahko izboljšajo po izvajanju prijaznih dejanj.

Prijazna dejanja namreč zmanjšujejo občutek sovražnosti in depresivnosti. Pomoč drugim prinaša občutke veselja, moči in čustvene odpornosti. Zmanjšajo pa se negativni občutki, črnogled pogled na svet in pesimizem.

Lepa, nesebična dejanja, so najbolj prijetna človeška dejanja, ki smo jih zmožni narediti. Dejanja prijaznosti imajo moč in sposobnost, da uresničijo naše življenje in nam prinesejo mir in notranje zadovoljstvo.

Samo eno majhno dejanje prijaznosti vsakega izmed nas lahko poveča srečo, optimizem, povezanost in samozadovoljstvo, hkrati pa zmanjšuje depresijo, sovražnost, izolacijo, bolezen, duševne motnje in socialne prepire.

PRIJAZNOST DO SEBE

Seveda ne pozabimo biti prijazni tudi do sebe. Kadar  smo prijazni do sebe, smo bolj zavzeti, motivirani in bolj in srečni,  poveča se občutek lastne vrednosti, smo bolj zadovoljni sami s seboj, zmanjša pa se tudi stres.

Prijaznost do sebe pomeni:

• da si znamo vzeti čas zase in svoje dobro počutje;
• da sami sebe znamo sprejeti skupaj z vsemi napakami in pomanjkljivostmi;
• da znamo reči NE in za seboj pustiti stvari, ljudi in navade, ki nas zadržujejo in omejujejo, da bi bolje živeli;
• da skrbimo za svoje zdravje in telo;
• da znamo oprostit sebi in drugim;
• da si pustimo biti takšni, kakršni si želimo biti.

Torej, da bomo lahko prijazni do drugih, bodimo najprej prijazni do sebe.

Nekaj nasvetov kako biti čim bolj prijazni do samih sebe, najdete tudi v našem priročniku 31 PSIHOLOŠKIH TRIKOV ZA BOLJŠI VSAKDAN, ki si ga lahko BREZPLAČNO prenesete tukaj.

Zakaj ne bi začeli danes? Izkoristimo prednosti, ki jih prijaznost daje našemu zdravju in dobremu počutju.

Naredimo vsak dan majhno prijazno dejanje za nekoga drugega, tudi če samo skuhamo kavo sodelavcu ali ustavimo čakajočemu na prehodu za pešce.

Želim vam, da ste odprti, prijazni in ljubeči do vseh, ki vam prečkajo pot v življenju. Vsak ima svoje poglede na svet, ni nam treba vseh razumeti, da smo do njih nesebično prijazni.

Se beremo, 

Branka