You have 0 items in your cart
Celotno človekovo delovanje temelji na stremenju k zadovoljitvi posameznih potreb.
Potrebe so sila, ki nas motivira, da živimo ves svoj človeški potencial.
Osnovne potrebe so skupne vsem ljudem. Ne glede na kulturno, družbeno ali ekonomsko okolje v katerem se nahaja posameznik. Predstavnik plemena Masajev iz Kenije ima enake temeljne potrebe, kot borznik iz Wall Streeta. Samo zadovoljuje jih na drugačen način.
Kljub družbenim razlikam, smo iz biološkega vidika vsi enaki.
Poleg temeljnih fizioloških potreb, kot so voda, hrana, spanje, imamo ljudje skupek potreb, ki niso tako očitne, toda kljub temu ključne za našo dobrobit.
Gre za psihološke potrebe, ki so tako kot fiziološke, del naše biologije. Vsi imamo notranje resurse, ki nam pomagajo, da nenehno stremimo k njihovi zadovoljitvi.
Ljudje potrebujemo zadovoljitev vseh potreb, da lahko ohranjamo zdravje, dobro počutje in živimo ves svoj potencial.
“Ko zadovoljimo svoje fizične in čustvene potrebe, se razvijemo s vseh svojih danostih, ki nam jih je podarila narava”
Gre za psihološko teorijo, ki jo je predstavil Abraham Maslow in deli naše potrebe na osnovne – nižje (ki jih vsak izmed nas potrebuje za preživetje) ter višje (ki jih vsak izmed nas potrebuje za osebno rast in razvoj).
Maslow jih je razdelil v hierarhijo, glede na njihovo pomembnost.
Maslowa teorija pravi, da dokler ne zadovoljimo potreb na nižji ravni, ne moremo zadovoljiti tistih na višji. Šele, ko so zadovoljene potrebe na nižji stopnji, začutimo željo po zadovoljitvi potreb na višji.
Maslowa teorija je osnova pri razumevanju človekovih potreb.
Zgoraj omenjene potrebe so prisotne pri vseh ljudeh, ne glede na kulturne in družbene razlike.
Toda danes je večina psihologov enotnih, da lahko hkrati zadovoljujemo več potreb na različnih nivojih.
Posameznika lahko zadovoljevanje nekaterih »nižjih« potreb celo bolj motivira, kot zadovoljevanje »višjih«.
Kljub temu, da osnovnim potrebam posvečamo največ časa, ni nujno, da je njihova zadovoljitev pogoj, da se posvetimo drugim potrebam.
Danes vemo, da so tudi v kulturah, kjer je večina prebivalstva podvržena lakoti, ljudje še vedno zmožni zadovoljiti potrebe, kot sta ljubezen in pripadanje.
Naše fizično in psihično telo sta medsebojno povezana in prepletena. Hodita z roko v roki in en brez drugega ne moreta.
Tako je tudi s potrebami. Stremimo k temu, da so zadovoljene na vseh nivojih, saj le tako lahko dosežemo zdravje in dobro počutje.
“Ko so naše potrebe zadovoljene, takrat svetimo in rastemo“
V današnjem svetu so naše fiziološke potrebe večinoma zadovoljene.
Obenem pa pogosto zanemarjamo temeljne psihološke potrebe, ki pa so ključne za naše zadovoljstvo in dobro počutje.
Veliko duševnih bolezni in stisk namreč izhaja iz predolgega pomanjkanja ene ali več temeljnih psiholoških potreb.
Ko te potrebe niso zadovoljene daljše časovno obdobje, lahko vplivajo na razvoj anksioznosti, depresije, odvisnosti, itd. Ker se pomankanje potreb nalaga počasi, skozi daljše časovno obdobje, ga lahko zlahka spregledamo.
Zato je pomembno, da strmimo k zadovoljitvi potreb na vseh nivojih.
Katere so torej tiste psihološke potrebe, ki so osnova naše dobrobiti?
Poglejmo si 8 primarnih človekovih potreb, ki jih velikokrat spregledamo, a so ključne za naše duševno zdravje in dobro počutje.
Prevelika izolacija lahko drastično vpliva na naše mentalno zdravje, čustveno stanje in tudi obnašanje. Vsi do določene mere potrebujemo kvaliteten kontakt z drugimi ljudmi.
Res je, da smo si pri tem zelo različni, nekateri potrebujejo bistveno več človeškega stika, kot drugi. Toda ljudje smo v osnovi družabne »živali« in občutek sprejetosti je ena izmed najbolj temeljnih potreb, ki jih moramo zadovoljiti za svoje blagostanje.
Ne samo prejemanje, tudi DAJANJE pozornosti drugim, nam omogoči zadovoljitev potrebe po povezanosti.
Ljudje imamo prirojeno sposobnost identificiranja, analiziranja in reševanja problemov. Če je posameznik prikrajšan za užitek, ki pride ob doseženem cilju ali izpopolnitvi namena, domišljija lahko kreirati svoje probleme, ki jih v resnici sploh ni.
Ljudje potrebujemo občutek, da delujemo v smeri cilja, oziroma da ima naše delovanje določen namen. To nam omogoči, da nas prevzema upanje in se ne vdamo občutkom strahu in izogibanja.
Na primer: ko se učimo za zadnji test pred dokončanjem fakultete. Kljub vsem težavam, naporu, imamo »višji cilj«, vemo, da nam bo dokončanje fakultete prineslo več, kot trenutni neprijetni občutki. Ni nam tako težko presedeti celega dneva v knjižnici, ker nam je cilj bolj pomemben in vemo, da nam bo dolgoročno prinesel večjo zadovoljitev.
Ko zadovoljimo to potrebo, delujemo nad svojim lastnim individualističnimi vzgibi. Občutek, da nekaj delamo za skupno dobro, vpliva na naše duševno in telesno zdravje ter srečo.
Karkoli, kar odvrne pozornost stran od nas samih, zadovolji to potrebo. To je vse, kar nam da občutek, da smo del nečesa večjega.
Lahko gre za religijo, dobrodelno udejstvovanje, športni klub, itd.
Ljudje potrebujemo izzive, preizkušanje novih stvari, raziskovanje, učenje.
V naši naravi je, da iščemo rešitve, se soočamo z izzivi in nadgrajujemo svoje znanje.
Vsak izmed nas potrebuje prostor kreativnega izražanja ali reševanja problemov.
Obenem pa smo si pri samem načinu zadovoljevanja te potrebe, zelo različni.
Nekomu zadovoljitev predstavlja reševanje zapletenih matematičnih problemov, drugi svoj izziv najde v učenju tujega jezika, tretjemu izziv predstavlja popravilo pokvarjenega kolesa.
Vsi potrebujemo nekoga s katerim lahko delimo svoje sanje, ideje in prepričanja.
Potrebujemo občutek, da se lahko na nekoga zanesemo, ko nam je težko, ko nas prevzemajo neprijetni občutki ali ko se znajdemo pred določeno težavo.
Nekateri svojo potrebo po intimnosti zadovoljijo že s tem, ko imajo v lasti hišnega ljubljenčka.
Toda večina izmed nas potrebuje vsaj eno osebo na katero se lahko zanese na čustveni ravni.
Kadar nam življenje prekriža težka situacija ali izkušnja, je dobro imeti občutek, da imamo vsaj del svojega življenja pod kontrolo.
Na primer: če nas zapusti partner, a imamo hkrati močne vezi s prijateljicami ter stabilno službo, dobimo občutek, da del svojega življenja vseeno nadzorujemo.
Zadovoljitev te potrebe nam da moč, da tudi v težkih situacijah najdemo rešitev in normalno delujemo.
Zato je pomembno, da imamo dovolj zanimanj in interesov. Ti nam namreč omogočijo, da tudi v težkih trenutkih ohranimo svojo identiteto ter občutek nadzora nad svojim življenjem.
Pomembno je, da se počutimo pomembne.
Velikokrat je posameznike sram, da čutijo potrebo po statusu, pomembnosti.
Toda gre za eno temeljnih človekovih potreb. In ne sme nas biti sram, da jo čutimo.
Toda pozor!
Status pomeni za vsakega nekaj drugega in ni nujno pogojen s službenim, finančnim ali družbenim položajem.
Gre za to, da nam je priznano, da smo v nečem dobri. Za potrditev, da nekaj delamo dobro in nam je to priznano s strani naše družbene skupnosti.
Za nekatere je dovolj potrditev, da so dobri starši, hčere, sinovi, prijatelji.
Drugi potrebujejo več priznanja.
Športniku ne bo dovolj, da mu prijatelji rečejo, da je dober v svojem športu. Za zadovoljitev potrebe po statusu potrebuje dobre rezultate, medalje, igranje v finalu svetovnega prvenstva, itd.
Do določene mere imamo vsi potrebo po občutku varnosti.
Gre tako za fizično, kot tudi finančno, zdravstveno in socialno varnosti.
Kadar se naše okolje zdi nepredvidljivo, negotovo ali celo nevarno, trpi tudi naše blagostanje.
Zaradi ogromne količine informacij in hitro spreminjajočega sveta, veliko posameznikov izgublja občutek varnosti in stabilnosti.
Težava današnjega časa je, da se mnogo ljudi počuti negotovo, kljub odsotnosti realne nevarnosti za njihov obstoj.
Potreba po varnosti namreč ni zgolj odsotnost dejanske nevarnosti, gre za občutek stabilnosti in notranje pomirjenosti, ki nam omogoča nemoteno delovanje v svojem družbenem okolju.
Ljudje smo si sicer medsebojno zelo različni. Potrebe nekaterih so veliko hitreje zadovoljene, kot potrebe drugih.
Čeprav vsi potrebujemo zadovoljitev zgoraj naštetih potreb, vsaka potreba za posameznika predstavlja nekaj drugega.
Nekdo svojo potrebo po skupnosti in povezovanju zadovolji že s tem, ko je včlanjen v rekreativni teniški klub. Na drugi strani pa drugi občutek skupnosti doživi le, če aktivno sodeluje v določeni družbeni iniciativi (na primer se bori proti mučenju živali).
Nekdo potrebo po statusu zadovolji s tem, da je med prijatelji znan kot nekdo, ki prireja najboljše zabave. Spet drugi potrebuje napredovanje v službi, nagrado za delavca meseca, itd.
Hkrati lahko vsako posamezno potrebo zadovoljimo na več različnih načinov.
Naša potreba po statusu je lahko zadovoljena s tem, da smo predstavnik svoje krajevne skupnosti ter obenem vodja finančnega oddelka v velikem podjetju. Če zgubimo položaj vodje krajevne skupnosti, del potrebe še vedno zadovoljujemo s položajem vodje finančnega oddelka. Izguba položaja pa posledično ni tako boleča.
Razhod s partnerjem je lahko zelo čustven in težak. Toda, ko potrebo po dajanju in prejemanju zadovoljujemo samo s partnerskim odnosom, bomo ob razhodu čutili veliko večje pomanjkanje, kot če imamo tesne odnose tudi s prijatelji ali družino.
Včasih zadovoljitev potreb ni odvisna zgolj od na samih. Če nimamo nekoga na kogar se lahko zanesemo, zelo težko zadovoljimo potrebo po intimnosti. Umetno ustvarjeni prisilni odnosi pa naše potrebe ne bodo zadovoljili.
Zato je v prvi meri pomembno, da se zavedamo svoje nezadovoljene potrebe in poskušamo najti rešitev, kako zapolniti pomanjkanje.
V temelju večine neprijetnih občutkov leži potreba, ki ni bila zadovoljena.
Vsi kdaj čutimo praznino, tesnobo, otožnost, a ne vemo točno zakaj. Takrat je dobro, da se ozremo za svojimi temeljnimi potrebami in se vprašamo ali morebiti katera izmed njih ni zadovoljena.
Že, ko zares razumemo osnovne človekove potrebe, smo na pol poti do njihove zadovoljitve.
Včasih je namreč že samo prepoznavanje korak do boljšega počutja. Ključno pa je, da iščemo rešitve in strmimo naprej.
Vsaka potreba je namreč lahko zadovoljena na nešteto različnih načinov. Samo najti moramo tistega, ki nam najbolj ustreza.
Upam, da vam je svet človekovih potreb sedaj malo bolj razumljiv.
.
Če se vam zdi članek uporaben in zanimiv, bom zelo vesela, če ga delite s sodelavci, prijatelji, družino.
Morda jim informacije pridejo prav.
.
V kolikor imate zame kakršnokoli vprašanje, mi lahko pošljete sporočilo na spodnji e-mail naslov in pomagala vam bom po svojih najboljših močeh.
Kontakt: kaja@brstpsihologija.si
.
Želim vam čim več lepih trenutkov in prijetnih občutkov.
Pozdravček,
Kaja
