ZDRAVA TELESNA SAMOPODOBA

KAKO BITI ZADOVOLJNI SAMI S SEBOJ?

Telo je podvrženo določenim kulturnim ritualom, v smislu tega kar jemo, kako se oblačimo in nasploh načinov, kako skrbimo zanj.  V sodobni družbi je razumljeno kot osrednji graditelj človekove identitete, je povezava med človekovim notranjim delovanjem in zunanjim svetom, predstavlja razlike in enakosti med posamezniki ter je povod za neštete polemike in razprave.  

Človeško telo ima v vsakem časovnem obdobju in kulturnem okolju drugačen pomen. Posamezne družbene, kulturne in verske skupine ga dojemajo na različne načine.  

NA PRIMER: v plemenu Kayan žensko privlačnost predstavlja zelo dolg vrat. Zato si vratove okrasijo s posebnimi kovinskimi obroči, da izgledajo čim daljši. Pri novozelandskem ljudstvu Maorih, pa je merilo privlačnosti čim bolj tetoviran obraz.  

V zahodni družbi so merila privlačnosti seveda drugačna. Spreminjala pa so se skozi celotno zgodovino.  

NA PRIMER: v renesansi je bila ženska lepota povezana z bledo, prosojno poljtjo, bujnim oprsjem, maščobo okrog trebuha in bolj polno postavo, ki je predstavljala obilje in s tem višji družbeni status.  

Do današnjega časa so se ideali nenehno spreminjali, od nekdaj pa so bili odraz družbenega vzdušja.  

—–

V sodobni zahodni družbi je vitko, razvito, definirano telo postalo simbol »pravilnega obnašanja« in merila telesne privlačnosti, sporoča, da se posameznik visoko ceni, se ukvarja s seboj in mu je pomembno, kako se predstavi drugim.  

Pri ženskah se kot najbolj poudarjena karakteristika telesnega ideala poudarja predvsem vitkost. Telesni ideal, ki naj bi ga dosegle ženske v zahodni družbi, predstavlja raven trebuh, deške boke, vitka in čvrsta stegna ter polno oprsje in napeto zadnjicoKar pa predstavlja »shizofrene zahteve«, saj ima takšno telo le 1 % ženske populacije. 

Doseganje idealnega videza pa ni pogojeno le z določeno obliko telesne postave, ampak se v okviru pojmovanja idealnega videza pojavljajo tudi drugi lepotni ideali, povezani predvsem z modo, načinom oblačenja in uporabo različnih kozmetičnih pripomočkov. 

Tudi moški so podvrženi določenim standardom telesnega videza, ki je v družbi sprejeto kot idealno. V reklamah, filmih in revijah se, kot ideal, poudarja predvsem mišičasto telo, široka ramena, izrazite prsne mišice, napeta zadnjica in vidne trebušne mišice. 

Sodobni standardi telesnih idealov so tako veliko ljudi pripravili do nenehnega razmišljanja o telesu ter do spreminjanja (dnevnih) navad in svojega telesnega videza. Zaradi želje po doseganju telesnega ideala, vse več ljudi oblikuje svoje telo z dieto, vadbo ter, v vedno večji meri, tudi s plastično kirurgijo.  

 
ZAKAJ ŽELIMO BITI VŠEČNI DRUGIM?  

V naši naravi je, da želimo biti sprejeti s strani drugih. Potrebujemo občutek pripadnosti in sprejetosti s strani našega družbenega okolja. Ker telo predstavlja naš prvi stisk z drugimi, je del naše narave, da želimo biti všeč drugim, saj se tako počutimo bolj povezane, ljubljene, sprejete. 

Ljudje smo družbena bitja in potrebujemo pohvalo s strani ljudi, ki so nam pomembni, saj tako zadovoljujemo svoje osnovne psihološke potrebe po sprejetosti, ljubezni, pripadnosti. 

 


Nekaj o naših osnovnih psiholoških potrebah, si lahko preberete v enem od naših prejšnjih člankov TUKAJ. 


 

Naš videz je del nas. Je del naše identitete, je povezava med našim notranjim in zunanjim svetom. Zato je po eni strani logično, da nam je naš izgled pomemben, saj se preko njega predstavljamo svoji okolici. 

Vsi si torej želimo biti všečni in sprejeti s strani drugih. Toda velikokrat smo zelo težko zadovoljni sami s seboj in svojim videzom. 

Medijsko vsiljevanje določenih telesnih idealov, ki so daleč od realnega videza večine izmed nas, lahko v posamezniku povzročijo neprijetne občutke in željo po spremembi svojega izgleda. Nemalo posameznikov se v želji po doseganju določenih idealov zateka k različnim praksam spreminjanja videza, kot so na primer razne diete, uporaba pripomočkov za hitro preoblikovanje postave, plastična kirurgija itd.  

Velikokrat pa jih sprememba videza zadovolji zgolj kratkoročno. Kmalu namreč ugotovijo, da bi pri sebi lahko spremenili še kaj in v želji po doseganju “popolnosti”, se vrtijo v krogu nenehnega spreminjanja svojega izgleda, pri tem pa ostajajo razočarani, saj želenega ideala v resnici nikoli ne dosežejo.  

 
SAMOPODOBA 

 Vsak izmed nas sebe dojema na drugačen način. Temu rečemo samopodoba.  Samopodoba je torej lastna predstava o tem kdo smo, kaj smo in kaj počnemo.  

Samopodobo sicer sestavljata samospoštovanje in samozavest. 

Samozavest je povezana z našo zmožnostjo soočanja z izzivi. Je tisti občutek, ki nas preplavi, ko smo zadovoljni sami s sabo, ko zaupamo vase in verjamemo v to, kar počnemo. Ko vemo, da nekaj zmoremo in znamo. 

Na primer, ko pred pomembnim testom na fakulteti vemo, da smo se dovolj naučili in da bomo dobili dobro oceno. 

Samospoštovanje pa pomeni, da vemo, da smo vredni ter opravičeni do dobrega življenja. Pomeni, da se cenimo, da sami sebe sprejemamo in imamo občutek, da smo vredni uspeha in spoštovanja s strani sebe in drugih. 

Posameznikova samopodoba je sicer kompleksna, spreminjajoča, predvsem pa ni ena sama.  Obstaja namreč več različnih vrst samopodobe. 

 

V grobem so tiste, ki najbolj vplivajo na nas: 

  • Telesna samopodoba – je povezana z našim videzom in telesnimi sposobnostmi. 
  • Operativna samopodoba – je povezana z našim delovanjem v službi, šoli, hobijih in drugih življenjskih nalogah. 
  • Družbena samopodoba – je povezana z družino in partnerskimi odnosi. 

  

Vsak izmed nas ima lahko ena izmed samopodob zelo dobro razvito, medtem ko je na drugi popolnoma šibek.  

Tako ima lahko, na primer, vrhunska športnica, ki osvoji olimpijsko medaljo, zelo dobro operativno samopodobo, na drugi strani pa ima težave s svojo telesno samopodobo in si na morju ne upa obleči kopalk. 

Vsekakor pa so posamezne samopodobe med seboj prepletene. Dobro celostno samopodobo imamo takrat, ko skrbimo za vsa zgoraj omenjena področja. Za naše dobro počutje pa je ključno, da smo čim bolj zadovoljni sami s seboj na vseh nivojih. 

 


Več o samopodobi si lahko preberete v enem od naših prejšnjih člankov TUKAJ.


 

 ZDRAVA SAMOPODOBA 

Zdrava samopodoba pomeni, da se zavedamo svojih dobri lastnosti in sprejmemo svoje pomanjkljivosti kot del nas. Da se pretirano ne obremenjujemo z njimi in se rajši osredotočamo na svoje dobre plati. 

Vsi si predstavljamo določene ideale, ki jim želimo slediti. Tako v zvezi s telesom kot tudi našo osebnostjo, kariernimi uspehi, odnosi…

Ideali nas lahko do neke mere motivirajo, nas ženejo naprej, v nas vzbudijo željo po akciji in lahko vodijo v pozitivne spremembe. 

Vsekakor je doseganje pozitivne samopodobe zaželeno, saj je povezano s samozavestjo, samospoštovanjem in tudi z zdravjem.  

Problem pa nastane, ko si ljudje – predvsem zaradi družbeno in kulturno strukturiranih idealov, ki se, predvsem s pomočjo promoviranja preko množičnih medijev, zdijo dosegljivi vsem – postavijo nerealne cilje, kako naj bi bilo videti njihovo življenje.  

Tako lahko nenehno strmijo k doseganju idealov, ki pa jih ne dosežejo. V skrajnih primerih lahko zato lahko pride tudi do razvoja nekaterih duševnih bolezni. 

 
TELESNA SAMOPODOBA 

Kakšno telesno samopodobo imamo je torej odvisno tudi od tega kako imamo razvite ostale samopodobe. 

Če smo zadovoljni sami s seboj na akademskem in družbenem nivoju, bomo verjetno lažje sprejeli svoj videz, kot če imamo negativno samopodobo tudi na teh dveh področjih. 

Ni pa nujno. Kot sem že omenila, imamo lahko eno vrsto samopodobo zelo pozitivno, medtem ko je druga lahko negativna. 

Na zaznavanje lastne telesne samopodobe sicer vplivajo:  

  • Kultura, kamor spadajo različni telesni standardi, sprejeti v posameznem družbenem okolju (tudi medijsko spodbujani telesni ideali). 
  • Medosebne izkušnje, se spravi stik z drugimi, kako se na nas odzivajo, kako nas sprejemajo itd. Če na primer velikokrat slišimo pohvalo glede svojega videza, bomo imeli gotovo boljšo samopodobo, kot če slišimo veliko kritik na svoj račun.
  • Osebnostne značilnosti.
 
SKRB ZASE 

Telo je del nas in je del naše identitete, zato je pomembno, da ga negujemo.  

Toda paziti moramo na razliko. Nekaj je skrb zase, za dobro počutje, drugo pa želja po doseganju ideala oz. točno določenega videza.  

NA PRIMER:  če hodim na telovadbo, ker se zabavam, se družim in ker tako skrbim zase in za svoje zdravje, je super. Če pa hodim na telovadbo izključno zato, ker želim doseči določen obseg zadnjice je to že  strmenje k idealu.  

Vsekakor je telesna aktivnost zaželena , toda obstaja tanka meja med skrbjo zase in obsesijo (ko telo postavimo v središče svojega delovanja). To pa lahko vodi v razvoj nekaterih mentalnih bolezni, poveznih s telesnim videzom (ortoreksija, anoreksija, bulimija, prenajedanje). 

Kako lahko vemo kdaj nezdravo strmimo k doseganju določenega telesnega videza? 

  • Če se veliko tehtamo, merimo obseg delov telesa vsakodnevno ali večkrat na dan, če preveč štejemo vnos kalorij v svoje telo, če se sekiramo vsakič, ko se ne držimo prehrambenega ali vadbenega načrta, če se preveč primerjamo z drugimi, če pozabimo na ostale pomembne elemente našega življenja in nam skrb za videz predstavlja glavni življenjski cilj…

Če pri sebi opazimo pojav zgoraj naštetih vedenj, je dobro, če si poiščemo pomoč strokovnjaka s pomočjo katerega lahko vzpostavimo zdrav odnos do sebe in svojega telesa. 

 
KAJ PA PREDSTAVLJA ZDRAVO SKRB ZASE? 
  • Da sami pri sebi opazimo pozitivne karakteristike in smo ponosni nanje. Tako telesne, kot tudi osebnostne.
  • Da pazimo kakšne besede govorimo sami sebi. To pomeni, da nismo preveč kritični do sebe. Da znamo sami sebe pohvalit, da si govorimo vzpodbudne besede in predvsem, da znamo biti ponosni sami nase in na stvari, ki so nam pri sebi všeč.
  • Da si vzamemo čas zase, za sprostitev in za stvari, ki jih radi počnemo. Na primer za klepet s prijatelji, masažo, savno, potovanja itd. 

Več o času zase in zakaj je pomemben, si lahko preberete v enem od naših prejšnjih člankov TUKAJ


  • Da se gibamo. Da najdemo aktivnosti, ki nam ustrezajo, da v njih uživamo in nam ne predstavljajo obremenitve. Da so nam predvsem v veselje in zabavo.
  • Da imamo zdrav odnos s hrano, se ne prenajedamo, ne poslužujemo strogih diet in predvsem skrbimo za zdravo ravnovesje.
  • Da skrbimo za svojo higieno, čistočo.
  • Da skrbimo za kvalitetne odnose z bližnjimi. 
  • Da se ne primerjamo preveč z drugimi.

V naši naravi je namreč, da se primerjamo z drugimi. Tisto, kar nam je pri drugih všečno, želimo doseči tudi pri sebi. S primerjavo sami sebe umeščamo v svet in družbo. S pomočjo primerjave ugotavljamo kam spadamo in kam ne. Problem nastane, ko idealiziramo podobe in ljudi s katerimi se primerjamo, ki pa velikokrat niso realne. Nikoli namreč ne vemo celotne zgodbe osebe s katero se primerjamo.  Tako lahko nerealne, pretirane primerjave vodijo v stisko in obremenjenost. Namesto, da bi se posvetili svojim pozitivnim karakteristikam, se obremenjujemo s tem, zakaj nismo bolj podobni nekomu s katerim se primerjamo. 

 
KAKO BITI ZADOVOLJEN SAM S SEBOJ IN SVOJIM VIDEZOM? 

Zelo je pomembno, da negujemo vsa področja naših življenj

Dobro je, da sami sebe spomnimo na vse svoje dobre lastnosti in življenjske dosežke in si namenimo veliko spodbudnih besed. Prav je, da si pustimo biti ponosni nase in zadovoljni sami s sabo in svojimi uspehi. 

Pomembno je, da nase gledamo kot celotno osebnost, poiščemo pozitivne stvari, tako na telesni podobi kot osebnosti kot celoti.  

Dobro je tudi, da na svoje telo ne gledamo zgolj kot na zunanji videz. Vse v naravi ima svoj namen. Tudi deli telesa imajo določen namen in niso tu zgolj zato da nam dajo določen izgled. Prvoten in temeljni namen prsi je npr., da hranijo podmladek. Trepalnice imamo zato, da ščitijo oči, jezik nam omogoča, da lahko govorimo, noge da se premikamo… 

Če se ne počutimo najbolje glede svojega telesnega izgleda, je torej dobro, da se vprašamo: 

  • Kaj moje telo naredi zame?
  • Kaj mi omogoča moje telo?
  • Zakaj sem lahko hvaležen svojemu telesu?

 

Velikokrat nam lahko že samo drugačen pogled nase, na svoje telo, da drugačno perspektivo in nam s tem pomaga k boljšemu počutju in večji samozavesti. 

Zapomnimo si, sprejemanje samega sebe pomeni, da se imamo radi, tudi kadar si nismo najbolj všeč, z vsemi napakami in pomanjkljivostmi.  

 


VAJA: Na list papirja si napišite 25 stvari, ki so vam pri sebi všeč. Lahko so povezane z vašim videzom, osebnostnimi lastnostmi, življenjskimi dosežki ali pa odnosi z bližnjimi. Če se vam zatakne lahko za pomoč prosite partnerja, prijatelja ali družinskega člana. Drugi namreč včasih pri nas vidijo lepoto, ki jo sami pri sebi sploh ne opazimo. 


  

»Lepota pomeni, da se v svojem telesu počutiš udobno, da se imaš rad in da se sprejemaš takega kot si.«

 


Pri krepitvi telesne samopodobe vam je lahko v pomoč tudi naša E-KNJIGA ZA DOBRO SAMOPODOBO, ki jo najdete TUKAJ.


 

Želim vam, da v sebi najdete čim več lepega.

Pozdravček, 

Kaja 

 

p.s. V kolikor se vam je članek zdel zanimiv, bom vesela, če ga delite z znanci, prijatelji, sodelavci. Morda jim napisano pride prav.

O avtorici

Po poklicu sem diplomirana politologinja in magistrica Komunikologije. Od samih začetkov dalje sem tudi del ekipe BRST psihologije, kjer sodelujem predvsem pri izvedbi predavanj, delavnic in izobraževanj, skrbim za zunanjo podobo, marketing in finance podjetja ter sem avtorica spletnega treninga premagovanja stresa. Obenem ustvarjam tudi svojo spletno stran www.kajastrnisa.com, kjer s svetom delim različne zanimivosti s sveta psihologije ter vsega, kar me zanima, navdihuje in izpopolnjuje.

Related Posts