V prejšnji objavi na Brstologiji  sem vam skušala prikazati, kaj se dogaja v našem telesu, kadar smo pod stresom.

S člankom sem želela opozoriti na nevarnost kopičenja stresa in stresnih situacij.

Za naš dobrobit je ključno, da najdemo načine kako se razbremeniti vseh vsakodnevnih napetosti in si vzeti čas zase ter svoje dobro počutje.

Ljudje smo si sicer različni in vsak izmed nas najde drugačne načine sprostitve.

Toda obstajajo 3 področja, ki jih moramo nujno negovati, če želimo ohraniti zdravje in dobro počutje.

V spodnjih vrsticah, si preberite katera….

ZAKAJ POTREBUJEMO ČAS ZASE?

Angleži uporabljajo izraz »downtime«, lahko bi ga opisali kot »time out«, čas odmika od službe in drugih obveznosti. Gre za čas namenjen počitku, regeneraciji in »polnjenju baterij«.

Brez  »downtime«, vsak stres, ki ga doživljamo, postane kumulativni stres.

Gre za stres, ki se v nas nabira in kopiči, vmes pa ne popusti.

Kadar se znajdemo pod stresom, moramo poskrbeti, da se nivo stresnega hormona kortizola vrne na normalno raven. Samo tako lahko preprečimo kopičenje stresa in njegove škodljive posledice.

»Downtime«, oziroma »čas zase« mora biti čas v dnevu, ki je popolnoma ločen od dela in vsakodnevnih obveznosti.

Njegov namen je umiritev v sicer stresnem obdobju. Hkrati pa je ključnega pomena tudi za naše dobro počutje, srečo, dobre odnose in splošno zadovoljstvo z življenjem.

KOLIKO ČASA ZASE POTREBUJEMO?

Priznani psiholog in psihoterapevt dr. Edmund J. Bourne pravi, da je za nas najboljše, če si zase vzamemo:

• 1h na dan
• 1 dan/teden
• 1 teden na vsake 12-16 tednov

Sliši se utopično kajne?

V današnjem hitrem tempu življenja in neštetih obveznostih je izziv toliko časa posvetiti zgolj sebi. Včasih se je zelo težko popolnoma odrezati od vseh obveznosti, še posebej službeni telefoni radi zvonijo tudi med vikendi in na počitnicah.

Toda naše zdravje je na prvem mestu in če želimo svoje delo dobro in učinkovito upravljati si enostavno moramo vzet čas zase.

Pomembno je, da se v tem času popolnoma ločimo od vsakršnih nalog povezanih s službo in drugimi obveznostmi, ki nas sicer vsakodnevno obremenjujejo.

Seveda smo si pri tem tako, kot na vseh področjih zelo različni. Ljudje preprosto potrebujemo različno časa »da si napolnimo baterije«.

KAJ SPLOH POMENI »ČAS ZASE«?

E.J. Bourne čas zase deli na tri področja in pravi, da je vzdrževanje in negovanje vseh treh ključnega pomena, če želimo imeti sproščen življenjski slog.

• Rest time (čas počitka)
• Recreation time (čas aktivnosti)
• Relationship time (čas za odnose)

Vsekakor lahko kombiniramo vse tri, še posebej čas za aktivnosti in odnose.

Tako lahko na primer hoja v hribe z družino predstavlja čas za aktivnost ter čas za počitek.

REST TIME – ČAS ZA POČITEK

Je čas, ko damo na stran vse aktivnosti in preprosto SMO. Je čas ko se ustavimo in počivamo.

Počitek lahko predstavlja: ležanje na kavču, meditacija, sedenje in poslušanje najljubše glasbe, vroča kopel, ali pa »power nap« sredi dneva. Ključno je, da smo v tem času pasivni. Ker smo večino dneva aktivni je pomembno, da imamo tudi pasiven čas.

Današnja družba nas spodbuja, da smo nenehno produktivni in da vedno strmimo k doseganju VEČ.  Čas za počitek je potreben za ohranjanje ravnovesja.

Kadar je naše telo podvrženo stresnim situacijam, je 1h na dan počitka nujno potrebna.

RECREATION TIME – ČAS ZA AKTIVNOSTI

Je čas za aktivnosti, ki nam pomagajo, da obnovimo sami sebe in si naberemo dodatno energije in moči. Angleška beseda recreation pomeni ravno to.  Re- create, služi za obnavljanje in povečanje naše energije. Čas za aktivnosti nas dvigne in osvetli naše stanje zavesti in duha.

Tukaj ne gre zgolj za fizično aktivnost. Čas za aktivnosti je vse kar nam predstavlja zabavo in igro.

Take aktivnosti so na primer: obdelovanje vrta, branje knjige, ogled kina, gledališke predstave, sprehod v hribe, nabiranje gob, izlet v bližnji kraj, peka, risanje itd. Pomembno je, da si  probamo vzeti čas najmanj 1 krat na teden, ločen od službe in namenjen takšnim prostočasnim aktivnostim.

RELATIONSHIP TIME – ČAS ZA ODNOSE

Je čas, ki ga posvetimo drugim. Fokus časa za druge je, da se posvetimo našim odnosom s partnerjem, starši, otroci, prijatelji in svoje individualno delovanje postavimo ob stran. V primeru, da imamo partnerja in otroke, je pomembno, da enakovredno porazdelimo čas, ki ga namenimo izključno partnerju, izključno otrokom in skupaj celotni družini, saj le tako lahko ohranjamo kvalitetne družinske odnose in medsebojno povezanost.

Ko čas namenimo bližnjim, se izognemo zanemarjanju svojih osnovnih potreb po intimnosti, dotikanju, naklonjenosti, podpori. Zadovoljevanje osnovnih potreb je namreč ključnega pomena za našo blaginjo in dobro počutje.

PAST DELOHOLIZMA

Velikokrat se nam zdi delo bolj pomembno od časa zase, velikokrat se izgovarjamo na občutek »odgovornosti«, ali pa nam delo pomeni edino vrednoto, kar velikokrat vodi v deloholizem.

Deloholozem je odvisnost, kjer posamezniku delo predstavlja edini smisel in občutek notranje izpopolnjenosti in samo-vrednost. Vso svojo energijo usmerimo v delo, pri tem pa zanemarjamo tako svoje fizične, kot tudi emocionalne potrebe, kar pa vodi najprej v kroničen stres, izgorelosti in končno lahko tudi do resnih zdravstvenih težav.

DANAŠNJA DRUŽBA SPODBUJA NENEHNO AKTIVNOST, AKCIJO IN DELOVANJE

Počitek, sprostitev in razvajanje so nemalokrat sprejeti kot »izguba časa«.

Prepričani smo, da zgolj s trdim delom in nenehno aktivnostjo ter nenehnim lovom za cilji, lahko dosežemo uspeh. Pri tem pozabimo, da je v življenju vedno potrebno ravnovesje.

Pretirana aktivnost in nesposobnost, da si vzamemo čas zase in za svoje potrebe, vodita v preobremenjenost, napetosti in slabo počutje.

Ključno za naš dobrobit je, da si vzamemo čas za vse tri zgoraj omenjene R-je.

Vsa tri področja, nas namreč polnijo z energijo, sproščajo in nam na koncu dajo zagon ter motivacijo za lažje soočanje z vsakodnevnimi izzivi.

Pomembno je tudi, da se zavestno odločimo, da smo pripravljeni v enem dnevu enostavno narediti manj, kot od sebe pričakujemo oziroma si želimo. Sprijaznit se moramo, da ima dan omejeno število ur in da enostavno vsega ne moramo narediti. Pri tem je bistveno, da si postavimo prioritete in da se naučimo kakovostnega opravljanja s časom.

NASVET

Zapomniti si moramo, da utrujeni, izčrpani in brez energije, ne koristimo nikomur, še najmanj pa sebi.

S tem, ko si vzamemo čas zase in poskrbimo za svoje dobro počutje, sami sebi pomagamo na poti do sreče in zadovoljstva..

Sami sebi moramo biti najbolj pomembni, saj le tako lahko sebe delimo tudi z drugimi….

.

.

Nekaj idej kako si kakovostno vzeti čas zase, najdete tudi v našem priročniku 31 PSIHOLOŠKIH TRIKOV ZA BOLJŠI VSAKDAN.

.

Če se vam je članek zdel zanimiv in koristen bom vesela, če ga delite s svojimi prijatelji, sodelavci, znanci.

Resnično si namreč želim, da se ljudje naučimo svoje zdravje in dobro počutje postaviti na prvo mesto, se sprosti in si znati vzeti ČAS ZASE.

Želim vam čim več veselih, sproščenih in navdihujočih trenutkov.

Pozdravček,

Kaja