Socialna anksioznost

Socialno anksioznost ljudje nemalokrat povezujejo s sramežljivostjo, tihostjo in plašnostjo v medsebojnih interakcijah. Toda v resnici je veliko bolj kompleksna in pogosto premalo razumljiva.   

Posameznike, ki se soočajo s socialno anksioznostjo spremlja vztrajen, intenziven in kronični strah pred tem, da bi bili obsojani in opazovani s strani drugih ali da bi se osramotili ali ponižali s svojim delovanjem. Kljub temu, da pogosto opazijo, da je njihov strah pretiran, se mu težko ali nemogoče uprejo.  Nemalokrat že nekaj dni ali celo tednov pred določeno socialno interakcijo čutijo nemir in jih skrbi.   

Njihov strah je lahko tako močan, da vpliva na njihovo delo, hobije, aktivnosti in odnose.   

Socialna anksioznost se sicer lahko izraža na različne načine, z različni intenziteto. 

Večina ljudi, ki se sooča s socialno anksizonostjo ima izrazit strah pred javnim nastopanjem, ocenjevanjem ali kakšno drugo obliko izpostavljanja pred drugimi ljudmi.    

Kaže se lahko kot strah pred okroglimi mizami, pred zardevanjem, pred prehranjevanjem v javnosti,  pred uporabo javnih stranišč,  pred nadzorom v službi, pred množicami, pred izpiti, pred spraševanjem v šoli itd.    

Včasih pa socialna anksioznost ni specifična in je generalizirana ter vključuje izogibanje vsakršnim socialnim interakcijami z drugimi.   

Velikokrat posameznike skrbi, da jih bodo drugi obsojali ali jih imeli za nervozne, šibke ali neumne.  Skrbi jih, da se bodo osramotili in da bodo drugi opazili njihov nemir.       

Fizični simptomi, ki se ob tem pojavijo so predvsem potenje, zardevanje, povišan srčni utrip, omotica, glavobol, bolečine v trebuhu, prebavne težave in slabost.   

Kontradiktorno je, da bolj se ljudje bojijo teh simptomov, bolj verjetno je, da se pojavijo.   

Težave s socialno anksioznostjo sicer lahko različno intenzivne. Pri nekaterih se pojavljajo samo v določenih situacijah, pri drugih je socialna anksioznost lahko generirana. Poleg tega so pri nekaterih simptomi manj intenzivni in lažje obvladljivi, pri drugih pa je intenzivnost tako močna, da posameznika ovira pri običajnem vsakodnevnem delovanju in opravljanju nalog (na primer pri urejanju zadev po telefonu, spoznavanju ljudi, razgovorih za službo itd.). 

Kljub težavam, ki jih prinaša, pa je socialna anksioznost lahko obvladljiva, ali pa celo popolnoma izzveni, ko posameznik najde sebi pravi način soočanja z njo. Za to pa so potrebni čas, preizkušanje različnih pristopov, vztrajnost in pogosto tudi psihoterapevtska in/ali psihiatrična pomoč. 

 

SOOČANJE S SOCIALNO ANKSIOZNOSTJO

Kaj lahko naredi posameznik, ki se srečuje s socialno anksioznostjo?  

 

POGOVOR

Ljudje smo veliko bolj razumevajoči, če poznamo zgodbo drugo osebe in to, kaj se ji dogaja. Na primer oseba se lahko o svojih stiskah pogovori z delodajalcem ali sodelavci ter skupaj z njimi najde načine, kako obvladovati zadevo in kljub težavam uspešno opravljati svoje delo.  

  

SOOČANJE Z ANKSIOZNIMI MISLIMI

Pogosto se ljudje ne zavedajo negativnih mislih, ki se jim pojavijo v določeni situaciji, ali pa imajo občutek da nad njimi nimajo nadzora.   

Tako je prvi korak, da sploh prepoznamo anksiozne misli, ki se pojavijo v naše umu. Na primer: »Upam, da mi na sestanku ne bo treba nič povedati, da se mi ne bodo vsi smejali.«, »Zakaj moram na konferenco, ne vem kako bom lahko pristopila do drugih ljudi.«, »Dobili smo novega sodelavca, ali ga moram kaj vprašati/kaj naj ga vprašam? Zagotovo se mu bom zdel/a neroden/na in nezanimiv/a.«  

Ko prepoznamo omejujoče misli, se lahko vprašamo, če na situacijo lahko pogledamo z drugega zornega kota, ali naše misli resnično držijo, kakšni so protidokazi za te misli, itd.  

Eden izmed najbolj omejitvenih načinov razmišljanja (ne pa edini) pri osebah, ki se soočajo s socialno anksioznostjo, je tako imenovano »branje misli« oziroma predvidevanje, kaj si bodo drugi mislili o njih.  

V ozadju takšnega razmišljanja se nemalokrat skriva prepričanje, da smo nezanimivi, nevredni ljubezni, nevredni lepih odnosov, da nismo dovolj pametni, zabavni, privlačni in podobno.  

Soočanje z omejujočim načinom razmišljanja je dolgo potovanje. Misli se pogosto pojavijo avtomatsko in potrebujemo nekaj časa in precej volje, da začnemo razmišljati na drugačen način.  

  

POSTOPNO IZPOSTAVLJANJE

Najbolj učinkovit način soočanja s strahovi in različnimi anksioznimi stanji je postopno izpostavljanje. Pomeni, da se počasi navajamo na stvari, ki nam povzročajo anksioznost, nemir, strah, skrb.    

Če imamo težave z navezovanjem stikov z novimi osebami, lahko postopoma pričnemo z navezovanjem stikov z neznanci. Na primer najprej vprašamo prodajalko v trgovini, ali ima lep dan, nato sodelavca povprašamo, kako je preživel vikend, ko gremo na konferenco si zadamo, da bomo govorili z eno osebo, ko gremo na naslednjo konferenco si zadamo, da bomo govorili s tremi osebami, itd.

Strah težko izzveni sam od sebe, brez da se z njim konkretno soočimo. Izpostavljanje je najbolj učinkovit pristop pri soočanju z anksioznimi stanji.   

   

VIZUALIZACIJA

Lahko pomaga, da se postopno pripravimo na izpostavljanje dogodkom, ki v nas zbudijo tesnobo in neprijetne občutke. Da se pripravimo na to, kako se bomo vedli, kaj bomo razmišljali, povedali in kako se bomo ob tem počutili.  Tako se pripravimo in kasneje lažje soočimo s konkretno situacijo. 

   

SPREJEMANJE NEPRIJETNIH OBČUTKOV

Ko čutimo tesnobo, se to odraža tudi na našem telesu – lahko nam razbija srce, čutimo slabost, se tresemo, potimo, itd. V takšnih trenutkih je najboljše, da vzpostavimo določene tehnike in prijeme, ki nam lahko pomagajo pri soočanju z obremenjujočimi občutki. Pri tem so najbolj preproste in učinkovite dihalne vaje. Na primer abdominalno dihanje nam pomaga, da zrak pošljemo po celem telesu, umirimo srčni utrip, pritisk, živčni sistem ter smo bolj osredotočeni, kar pa nam pomaga tudi pri soočanju z negativnimi avtomatskimi mislimi.  

   

OSREDOTOČANJE NA OKOLICO

Socialno anksioznostpogosto spremljajo misli, ki so osredotočene nase; »Kaj si bo xx mislil o meni?«, »Kako bo izpadlo, če rečem xx«, »Zagotovo se opazi, da sem nervozen/na«, »Če naredim x, me bodo vsi obsojali« itd.     

Dobro je, da fokus pozornosti preusmerimo iz sebe na ven. Opazujemo, kaj se dogaja okrog nas, oglejmo si prostor, različne ljudi, poslušajmo zvoke, pogovore.   

Na primer, če imamo predstavitev projekta: osredotočimo se na to, kaj želimo povedati, na vsebino, na svoje sporočilo in ne na to, kaj si o nas misli občinstvo.     

Ko navezujemo stike z drugimi, lahko vklopimo radovednost in se vprašamo: »Kaj me zanima na tem človeku? Kaj lahko izvem od nje/njega? Kaj me lahko nauči?«.   

Tako pozornost preusmerimo stran od omejujočega načina razmišljanja in neprijetnih občutkov ter si naredimo prostor za vzpostavljanje novih odnosov.  

  

IGRA

Gledališke skupine, improligaškeskupine, pevski zbori in podobno, lahko pridejo prav pri soočanju s socialno anksioznostjo, saj nas izpostavljanje na odru pripravi do tega, da se počasi počutimo boljše pri javnem nastopanju in pri interakcij z drugimi. Lahko se igramo tudi sami s sabo, pred ogledalom ali vklopimo kamero ter s tem malce vadimo postopno izpostavljanje.  

 

KOGNITIVNO VEDENJSKA TERAPIJA

Je vrsta psihoterapije, ki se ukvarja s tem, kako razmišljamo o sebi, svetu in drugih ljudeh, kako naša dejanja vplivajo na naše občutke, misli in vedenje. Pomaga pri obvladovanju omejujočih mislenih vzorcev ter posameznika uči prijemov in tehnik soočanja s situacijami, ki mu povzročajo nemir. 

 

 

Ljudi, ki se srečujejo s socialno anksioznostjo najbolj pogosto skrbi, kaj si bodo o njih mislili drugi ali kako bodo izpadli v določeni socialni interakciji.  Velikokrat  pa jim ravno anksiozno razmišljanje preprečuje, da pokažemo svojo pravo plat in tisto, kar v resnici so.  

Ko se naučijo prepoznavati omejujoče misli, obvladovati neprijetne občutke in se postopoma izpostavijo neprijetnim situacijam, lahko situacije, ki jim povzročajo strah in tesnobo, postanejo del preteklosti.  

   

       

E-KNJIGE

V kolikor želite narediti nekaj dobrega zase in za svoje dobro počutje, vam lahko prav pridejo naše e-knjige.

E-knjiga za dobro samopodobo pripomore k krepitvi samopodobe in boljši predstavi o sebi.

E-knjiga za lažje obvladovanje anksioznosti oziroma tesnobe, omogoča lažje soočanje z anksioznimi občutki, obvladovanje misli in spopadanje z omejujočimi prepričanji.

E-knjiga za lažje obvladovanje stresa in preprečevanje izgorelosti omogoča boljše razumevanje stresnega odziva, lažje soočanje s stresnimi dogodki ter pomaga pri iskanju rešitev za učinkovito soočanje s skrbmi in napetostmi.

SORODNI PRISPEVKI

Related Posts

About the author

Po poklicu sem diplomirana politologinja in magistrica Komunikologije. Od samih začetkov dalje sem tudi del ekipe BRST psihologije, kjer sodelujem predvsem pri izvedbi predavanj, delavnic in izobraževanj, skrbim za zunanjo podobo, marketing in finance podjetja ter sem avtorica spletnega treninga premagovanja stresa. Obenem ustvarjam tudi svojo spletno stran www.kajastrnisa.com, kjer s svetom delim različne zanimivosti s sveta psihologije ter vsega, kar me zanima, navdihuje in izpopolnjuje.

Related Posts