You have 0 items in your cart
Zadnjih nekaj tednov se zdi, kot da smo se znašli v filmu. Življenje se je ustavilo. Zdi se, da se je cel svet za trenutek ugasnil. Tisto, kar je bilo še včeraj samoumevno, danes ni več del našega vsakdana.
Večina izmed nas se je znašla v situacijah, ki jih prej nismo poznali ter morala na hitro popolnoma spremeniti svoje dnevno delovanje.
Najti smo morali načine, kako lahko delamo od doma, se organizirati glede varstva otrok, nekateri so ostali brez rednega, varnega dohodka ter prepuščeni negotovi prihodnosti.
Prilagoditi smo morali način kupovanja osnovnih potrebščin, prej samoumevne storitve pa nam niso več na voljo. Tudi druženju smo se morali za nekaj časa odpovedati. Obenem želimo ostati zdravi ter preprečiti, da se virus razširi in prizadene najbolj ranljive skupine prebivalstva.
Naš svet se zelo hitro spreminja. Glede na splošno prisotnost zastrašujočih informacij je popolnoma normalno, da se sprašujemo, kaj to pomeni za nas in naše bližnje.
Mnogi posamezniki se srečujejo s skrbmi, tesnobnimi občutki in z negotovostjo.
V tokratni objavi smo se zato posvetile raziskovanju skrbi.
Kaj so to skrbi?
Od kod izvirajo?
Nam lahko kdaj koristijo?
Kako se lahko z njimi soočimo?
Ljudje imamo neverjetno danost, da smo sposobni razmišljati o prihodnosti. Razmišljanje za naprej pomeni, da lahko predvidimo nekatere ovire in probleme. Pomaga nam, da se pripravimo ter iščemo različne rešitve in priložnosti. Ko želimo doseči posamezen cilj, je lahko razmišljanje v naprej zelo koristno.
Na drugi strani pa so skrbi »pogled v prihodnost«, ki prinaša predvsem neprijetne občutke in hrani naše strahove.
Skrbi predstavljajo mentalni proces, znotraj katerega razmišljamo o problemu, ki je negotov in ima možnost enega ali več nelagodnih izidov.
Lahko bi rekli, da so skrbi zaporedje ponavljajočih se misli in predstav, osredotočenih na različne grožnje z negotovim izidom. Zaskrbljujoče misli pa spremljajo občutki nemira, razburjenosti in neprijetna čustva.
Raziskave kažejo, da nas generalno najbolj skrbi glede naših medsebojnih odnosov, šolskih in službenih dosežkov, finančnega stanja in zdravja.
⌈Skrbi so na primer: »Kaj če izgubim službo?«, »Kaj če mi razpade zakon?«, »Kako naj odplačam kredit?«, » Ali mi bo uspelo pravočasno opraviti vse obveznosti na fakulteti?« Itd.
Nikoli pravzaprav zares ne vemo, kaj bo prinesla prihodnost, skrbi pa nam glede tega težko prinesejo konkretne odgovore. Kljub temu jih izredno težko ustavimo, “utišamo” in “izklopimo«, čeprav se večinoma zavedamo, da niso racionalne.
Pogosto imamo občutek, da kljub trudu nad njimi nimamo nikakršnega nadzora.
Spodnja veriga prikazuje, kako se skrbi lahko hitro stopnjujejo.
Veriga skrbi: “praska me v grlu” → “Kaj če imam koronavirus?” → “Mogoče sem okužil še celo družino?” → “Kaj če vsi umrejo?” → “Mogoče lahko pride do apokalipse in bo več kot polovica ljudi, ki jih poznam umrla” …
Popolnoma normalno je, da nas včasih skrbi. Kratkotrajne, nepotencirane skrbi nam lahko pomagajo pri reševanju težav. Lahko nam pomaga opaziti različne perspektive in možne načine reševanja problemov.
Toda skrbi pogosto vodijo v pretirano premlevanje. Gre za vztrajne in ponavljajoče se skrbi. Pojavijo se, ko posameznik vedno znova razmišlja o enih in istih informacijah, brez da najde kakršnekoli druge odgovore.
⌈Na primer, da nenehno razmišljamo o tem, koliko časa bo trajala karantena zaradi koronavirusa. Čeprav ne moremo poznati odgovora, niti ne vemo rešitve.
Ko skrbi postanejo pretirane, jih čutimo tudi v svojem telesu.
⌈Na primer: bolečnine in napetosti v mišicah, nemir in nezmožnost sprostitve, težave s koncentracijo, težave s spanjem, utrujenost, glavobol in podobno.
Čeprav se skrbi rade prikradejo v miselni ustroj vsakega izmed nas, pa so ravno pretirane skrbi lahko podlaga za razvoj različnih anksioznih stanj.
Pretirane skrbi lahko vplivajo na naše vsakodnevno delovanje, povzročijo trenja v medsebojnih odnosih, slabše šolske in poklicne rezultate ter prinašajo fizične simptome, kot so mišična napetost, razbijanje srca, glavoboli itd.
Eden izmed glavnih vzrokov zaskrbljujočih misli je, da posamezniku puščajo občutek, da se lahko čustveno pripravi na negativne izide situacije.
Obenem mnogo ljudi povezuje skrbi z reševanjem problemov.
Skrbi naj bi predstavljale poskus reševanja problema glede potencialno ogrožajoče situacije. Nemalo ljudi verjame, da jim skrbi pomagajo pri osredotočenosti, pri iskanju rešitev ter izogibu negativnim izidom.
S pretiranimi skrbmi lahko potenciramo nemir, napetost, stres, s tem, ko razmišljamo o vedno več možnih nelagodnih scenarijih. Ena negativna misel vodi v drugo, tako pa počutimo vse bolj in bolj napeto.
Pretirane skrbi lahko povzročijo, da naše telo odreagira na način, kot da bi se že znašli v nevarni situaciji (naši možgani namreč ne ločijo vedno med imaginarnim in realnim).
Sprožilci skrbi so različni. Lahko jih sproži karkoli – določena misel, situacija, spomin, dogodek itd. Tudi, ko se imamo dobro, lahko začnemo razmišljat: “Ampak, kaj če gre sedaj vse naprej slabo?«.
Obstajajo pa določeni dogodki, ki so še posebej pogosti sprožilci skrbi. Gre za situacije, ki so:
Situacija s pandemijo koroanvirusa na primer spada v vse tri naštete kategorije. Zato je logično, da ljudi skrbi. Neobičajne situacije, ki prinašajo veliko nesigurnosti, naravno vodijo v občutke nemira, anksioznosti in tesnobe.
Velikokrat nas skrbi o zadevah na katere nimamo vpliva. Razmišljamo o negativnih izidih dogodkov in si s tem povzročamo še več stisk in neprijetnih občutkov.
Pogosto si slikamo vse mogoče scenarije glede situacij in dogodkov, ki imajo pogosto zelo majhno možnost, da se dejansko zgodijo.
Tipičen primer je skrb za zdravje. Ko čutimo utrujenost, slabost, glavobole, hitro pomislimo na prisotnost katere izmed nevarnih bolezni, brskamo po internetu za odgovori o simptomih in si predvajamo raznorazne negativne izide. S tem pa še poglobimo neprijetne občutke. Zato je pomembno, da prepoznamo, katere skrbi so realne, katere pa so tiste, ki imajo samo hipotetične možnosti, da se zgodijo in večinoma nastanejo kot posledica pretiranega premlevanja, razmišljanja in analiziranja.
Razlikujemo lahko med “realnimi skrbmi” in “hipotetičnimi skrbmi”.
Se navezujejo na resnične probleme, ki od nas zahtevajo reševanje konkretne situacije.
Realne skrbi: “Kako bom usklajeval delo od doma in pomoč otrokom pri učenju?”, “Dobil sem odpoved v službi – kako bom preživel z manj prihodka?”, “Ne vem če bom lahko dokončala študij, ker se je vse zamaknilo.”, “Ne vem če bom lahko plačala prispevke državi, ker trenutno nimam možnosti opravljati svoje poklicne dejavnosti.”
Vsebujejo različne nelagodne scenarije, ki se še niso zgodili in so plod naših neagivnih razmišljanj. Gre za pretirano katastrofiziranje.
Hipotetične skrbi: “Kaj če umre cela moja družina?”, “Ne vem, če bom sploh imela dovolj hrane, da preživim to obdobje”. “Vem da sem mlada in zdrava, samo kaj če vseeno pristanem v bolnici na intenzivnem zdravljenju?”
Pretirane skrbi postanejo problem, ko preveč vplivajo na naše vsakdanje življenje. Takrat, kadar posegajo v naše vedenje, v stvari, ki jih počnemo ter kadar prinašajo neprijetne občutke ter vplivajo na naše fizično počutje – utrujenost, glavoboli, mišična napetost, težave s spanjem, huda utrujenost.
Normalna količina skrbi
Nam pomaga, da pridemo do tistega, kar si želimo
Nam pomaga pri reševanju življenjskih problemov
Pretirane skrbi
Prinašajo občutke utrujenosti, izčrpanosti, razburjenosti.
Ovira nas pri vsakdanjem življenju.
Nekatere raziskave so pokazale, da posamezniki, ki so že pred začetkom reševanja določenega problema, o njem pretirano razmišljali, našli manj učinkovite rešitve od tistih, ki so na problem gledali bolj objektivno in manj katastrofično. Poleg tega so se tisti, ki jih je prej skrbelo, še vedno počutili zaskrbljene in tesnobne, tudi po tem, ko so že rešili problem.
Mnogo posameznikov trdi, da jih skrbi pripravijo na morebitni neprijetno situacijo. Občutek imajo, da se tako pripravijo na najslabši možni izid, da jih nič ne mora presenetiti. Toda, zakaj bi kdorkoli želel, da bi se počutil neprijetno že preden se stvari dejansko zgodijo?
Dr. Sandra Llera in Michelle Newman temu pravita izogibanje čustvenemu kontrastu.
Čustveni kontrast se zgodi, ko se na primer počutimo dobro, smo veseli, zadovoljni, potem pa izvemo slabo novice in na plan privrejo neprijetni občutki. In obratno, če smo slabe volje, žalostni in slišimo kakšno dobro novico, ki nas razveseli in nam prinese dobro energijo.
Posamezniki, ki jih pogosto skrbi, bi se radi izognili tem čustvenim kontrastom, saj so pogosto prepričani, da se tako lahko izognejo pretiranim čustvenim pretresom in hudim neprijetnim občutkom.
Vam je znano? Pri posameznikih, ki razmišljajo na tak način, se pogosto pojavi, da tudi takrat, kadar jim gre v življenju dobro, razmišljajo, da se bo kmalu zagotovo zgodilo nekaj slabega ter si že slikajo možne negativne scenarije. S tem pa sami sebi preprečujejo tudi doživljanje marsikaterih lepih občutkov.
Toda pravzaprav se s tem, ko se v naprej “pripravijo” na možne negativne izide, ne izognejo neprijetnim občutkom, samo preskok v čustvih ni tako dramatičen!
Ko na primer izgubimo službo se počutimo negotovo, žalostno, tesnobno, ne glede na to ali smo že par tednov prej razmišljali o tem in nas je skrbelo, ali pa smo sporočilo o odpovedi prejeli iznenada. Zaradi nepripravljenosti je zgolj naše doživljanje čustev bolj dramatično in potencirano. Toda v prvem primeru smo imeli neprijetne občutke že zelo dolgo pred samim dogodkom.
Kaj je boljše? Veliko posameznikov ima rajši, da jih dogodki ne presenetijo, saj imajo občutek, da se tako lahko na stvari pripravijo. Toda v tem primeru se srečajo s pretirano zaskrbljenimi mislimi ter doživljajo neprijetne občutke, že preden se zgodi določen dogodek. V drugem primeru je samo čustven preskok veliko bolj silovit, zato imajo ljudje pogosto občutek, da se težje soočijo in znajdejo v situacijah, ki so nepričakovane in nenadne.
Raziskava, ki sta jo opravili Dr. Sandra Llera in Michelle Newman je celo pokazala, da so posamezniki, ki na določene dogodke niso bili pripravljeni, našli bolj učinkovite rešitve ter se celo hitreje lotili reševanja problema, ko je do njega prišlo.
Skrbi naj bi preprečevale, da bi razmišljali bolj jasno in objektivno. Posamezniki, ki jih pretirano skrbi se več ukvarjajo s potencialnimi grožnjami in možnimi negativnimi izidi, kot pa dejanskimi rešitvami problema. Obenem smo takrat, kadar skušamo rešiti problem, ko se počutimo anksiozne in razburjene, veliko bolj pesimistični glede možnih izidov, zato je manj verjetno, da bomo dejansko uresničili svoje ideje.
Veliko posameznikov, ki se srečuje s pretiranimi skrbmi, je visoko senzibilnih oseb. Zato pogosto rajši ostanejo znotraj varnih okvirov poznanega, da nebi doživeli večjih čustvenih pretresov. Če nikoli ničesar dobrega ne pričakujemo, nikoli ne moremo biti razočarani, kajne?
Ampak za kakšno ceno?
Če se prepustimo pretiranim skrbem, nas neprestano spremljajo neprijetni občutki. Pogosto glede stvari, ki imajo izredno malo (ali skoraj nič) možnosti, da se bodo dejansko zgodile. Pogosto celo prijetne občutke obrnemo v “rdeče zastave”. To je zato, ker nas občutki veselja, sreče, zadovoljstva, ljubezni in optimizma, delajo čustveno ranljive – kot da smo pustili svoje obrambne zidove.
Naučimo se zaupati svoji sposobnosti soočanja s situacijami, ki se bodo zgodile v prihodnosti. Pri tem nam pomaga spomin na situacije, ki smo jih že rešili, spomin na to, kako smo se lotili reševanja.
Ne glede na to, kakšne bodo. Dobra novice je, da se večina stvari, za katere nas skrbi, nikoli ne zgodi.
Kljub temu se v življenju težko izognemo težkim in neprijetnim dogodkom. Toda z njimi se veliko lažje soočimo, če izhajamo iz stanja dobrega počutja, umirjenosti in trdnosti, kot pa iz anksioznosti, napetosti in pesimizma.
Kadar smo spočiti, zadovoljni, veseli, so naše misli bolj odprte tudi za poskušanje novih stvari in iskanje novih idej, ki so potrebni za reševanje določene situacije, ki se nam pripeti.
Razmišljanje iz »kaj, če se zgodi« preusmerimo v to, kaj lahko takrat naredim, kako se lahko tega lotim, kako lahko to rešim. Na ta način sprožimo ustvarjalno razmišljanje, ki ponudi nekaj možnih rešitev in pridobimo na občutku moči in zavedanju, da zmoremo.
Če skrbi pretirano prevzemajo nadzor nad našim življenjem je dobro, da najdemo načine, kako jih lahko obvladujemo ter se osredotočimo na iskanje poti k dobremu počutju in pomirjenosti.
Dobro počutje izvira iz ravnovesja med aktivnostmi, ki nam prinašajo užitke, dosežke in povezanost. Dobro je, da preusmerimo pozornost in ostanemo aktivni, se posvetimo hobijem ter počnemo stvari, ki jih imamo radi. Hkrati je dobro ohranjati medsebojno povezanost. Ljudje smo družabna bitja, moramo se povezovati, da uspevamo in cvetimo. Na srečo imamo v času sodobne tehnologije to možnost, da ohranjamo stike tudi, če smo fizično odmaknjeni drug od drugega.
Nekateri posamezniki hitro mislijo, da so njihove skrbi vedno realne. Pri prepoznavanju, kaj je hipotetično in kaj realno, se lahko obrnemo na mnenja strokovnjakov, na literaturo in statistike.
Realne skrbi so tiste, ki imajo možnost takojšnjega ukrepanja in reševanja.
Na primer, če imamo vročino vemo, da gre za realno skrb in se moramo držati stran od ljudi, piti čaj in počivati. Hipotetična skrb pa bi bila, da bi nas skrbelo, kaj bi bilo, če bi zboleli in imeli vročino, čeprav se ta trenutke počutimo čisto ok.
Če se srečujemo s hipotetičnimi skrbmi je dobro, da skušamo preusmeriti pozornost in svoj fokus usmeriti drugam ter pustiti pretirane skrbi, da odidejo stran od nas.
Skrbi so vztrajne. Dajo nam občutek, da se moramo z njimi ukvarjati točno tisti trenutek, ko pridejo. Toda lahko se naučimo, da prestavimo hipotetične skrbi. Tako vzpostavimo drugačen odnos s svojimi skrbmi. V praksi to pomeni, da načrtujemo določimo dan v dnevu, ko se lahko posvetimo skrbem. Na primer 30min po kosilu je čas za premlevanje o skrbeh. Pred in po tem pa se posvetimo stvarem iz točke 1. Mogoče na prvi pogled deluje čudno. A je lahko zelo učinkovito.
To hkrati pomeni, da ostalih 23 h in 30min skušamo odgnati svoje skrbi in svojo pozornost usmeriti drugam.
Pomagajo nam, da smo bolj osredotočeni, lažje prepoznamo svoje misli ter odgnati stran nepotrebne skrbi. Na primer, osredotočenost na dih ali na zvoke, ki jih slišimo, nam lahko služi kot odlično sidro, da se vrnemo v dani trenutek in preusmerimo tok svojih skrbi.
Tehnik sproščanja je kar nekaj. Več o njih si lahko preberete TUKAJ.
V času pandemije koronavirusa, ko se nam je življenje vseh nas zavilo v nepredvidljivo, neznano smer, je še posebej pomembno, da obvladujemo pretirane skrbi ter se posvetimo ohranjanju notranjega miru in dobrega počutja.
Dobro je, da se posvetimo dejavnostim, ki nam prinašajo občutek:
Neravnovesje med zgoraj omenjenimi področji lahko vpliva na naše razpoloženje. Na primer, če drugače porabimo večino dneva za delo in nimamo časa za povezovanje in užitke, bomo lahko hitro dobili občutek pomanjkanja.
Kaj nam lahko pomaga, da zadovoljimo vsa zgoraj našteta področja?
Skrb za hišne ljubljenčke, kreativnost – risanje, fotografiranje, šivanje itd., tehnike sproščanja, postavljanje ciljev/načrtov/želja, glasba, ples, pisanje, nega telesa, narava, vrtnarjenje, smeh, branje, gledanje dokumentarnih filmov, tv oddaj, kuhanje, peka, popravljanje polomljenih stvari, pospravljanje itd.
Čeprav sedaj preživimo več časa doma, je vseeno pomembno, da ohranimo rutino. Da se zbudimo ob določeni uri, da gremo spat takrat, kot navadno, da si načrtujemo ure za delo, za kosilo, rekreacijo, itd. Dobro je, da ohranimo urejenost, se negujemo in uredimo. Tako ohranimo določeno mero normalnosti ter se lažje lotimo različnih nalog.
Ko planiramo svoj dnevni urnik je dobro, da vključimo aktivnosti, ki zaposlujejo naše telo in naš um. Pri tem so nam lahko v pomoč: spletni programi za aktivnosti doma, osebni trener na daljavo, izvajanje joge, različni spletni tečaji, učbeniki in priročniki za učenje novih vrlin ali izpopolnjevanje znanja itd.
Hvaležnost nam pomaga, da tudi v negotovih časih ohranim optimizem, veselje, živahnost ter v situaciji najdemo tudi kaj lepega. Dobro je, da pomislimo, katere so stvari, za katere smo hvaležni in kaj se nam je določen dan lepega zgodilo (tudi, če je to samo prijeten telefonski pogovor s prijateljico ali dobro skuhano kosilo). Obenem se lahko spomnimo se vseh lepih trenutkov in ljudi, ki naše življenje delajo polno.
Situacija v kateri smo se znašli nam lahko prinese občutek, da moramo biti nenehno na tekočem z dogajanje. Mnogo ljudi zato posveti veliko časa branju novice ter debatiranju o situaciji s prijatelji ali znanci, tako v zasebnih pogovorih, kot tudi na družbenih omrežjih. Čeprav je v redu, da si želimo biti informirani, pa pretirana podvrženost različnim (pogosto negotovim) informacijam, prinaša občutke skrbi in nemira. Če opazimo, kaj nam povzroča skrbi, se poskušamo tem sprožilcem izogniti oziroma jih omejiti. Če vidimo, da vsakič ko beremo novice, o njih pretirano razmišljamo še nadaljnjih nekaj ur, je dobro da spremljanje medijev omejimo na npr. 1krat na dan po 30min.
Poplava različnih informacij in mnenj lahko še bolj poglobi stisko ter prinaša zmedo ter še več skrbi. Zato poskrbimo, da so informacije, ki jim sledimo kvalitetne in zanesljive.
Pri soočanju s skrbmi in tesnobnimi občutki vam je lahko v pomoč tudi naša E-KNJIGA o doživljanju in obvladovanju anksioznosti, tesnobe.
V njen najdete informacije ter teoretična izhodišča o strahovih, skrbeh in anksioznih stanjih. Ter sklop vaj, ki vam bodo pomagale pri prepoznavanju racionalnih in hipotetičnih skrbi, obvladovanju misli ter spreminjanju omejujočih prepričanj.
Naročite jo lahko TUKAJ.
Naj vas čim manj skrbi in naj vaše misli prevzamejo predvsem lepe stvari,
Kaja
p.s. V kolikor se vam je članek zdel zanimiv in uporaben, bom vesela, če ga delite z znanci, prijatelji, sodelavci. Morda jim napisano pride prav.
