Samopodoba - ključ do polnega življenja

 

Ali ste vedeli, da naj bi imelo kar 66% ljudi nizko samopodobo? In da je kar 77% vseh naših misli predvsem negativnih, čeprav se tega morda sploh ne zavedamo.

Ljudje smo tako mojstri negativnega samo-programiranja in omejujočih prepričanj.

Naši možgani so naravnani tako, da ko slišimo 10 pohval in samo 1 kritiko, si bomo zapomnili samo slednjo in o njej nenehno premlevali, dokler se ne bo popolnoma zasidrala v naše možgančke in nas prepričala, da so vse negativne  besede, ki nam odzvanjajo v glavi, še kako resnične.

Ravno zaradi celotnega negativnega dojemanje samih sebe, večina izmed nas izkoristi le okrog 10% svojega celotnega potenciala….

Ja, samo 10%.

Si predstavljate, kaj vse bi lahko naredili, če bi se znebili omejujočih negativnih predstav o samih sebi in izkoristili še vseh ostalih 90% darov, ki si jih ne upamo spustiti na plano, zaradi pomankanja samozavesti in slabe samopodobe?

KAJ JE SAMOPODOBA?

Samopodoba je preprosto povedano, naša predstava o tem, kdo smo, kakšni smo in kaj počnemo.  

Samopodoba je močno povezana z našim vedenjem. Svetu se predstavljamo in se obnašamo v skladu s tem kakšen človek verjamemo in mislimo, da smo. Če imamo sami sebe za odprto osebo, bomo v družbi gotovo bolj glasni in veliko govorili. In obratno, če smo prepričani, da smo bolj tihi in mirni, bomo v družbi bolj poslušali in govorjenje rajši prepustili drugim.

Samopodobo lahko razdelimo na samozavest in samospoštovanje.

Samozavest je povezana s posameznikovo zmožnostjo soočanja z življenjskimi izzivi.

Je tisti občutek, ki nas preplavi, kadar smo zadovoljni sami s sabo in sigurni v to, kar smo in kar počnemo.

Ko vemo, da stvari zmoremo, da znamo.

Samospoštovanje na drugi strani pomeni, da sami sebe v celoti sprejemamo ter imamo občutek, da smo vredni uspeha in spoštovanja s strani sebe in drugih.

RAZLIČNE OBLIKE SAMOPODOB

Posameznikova samopodoba je sicer kompleksna, nenehno spreminjajoča predvsem pa ni ena sama….

Obstaja namreč več različnih oblik samopodobe.

V grobem so tiste, ki najbolj vplivajo na nas:

  • Telesna samopodoba – je povezana z našim videzom in telesnimi sposobnostmi.
  • Operativna samopodoba – je povezana z našim delovanjem v službi, šoli, hobijih in drugih življenjskih nalogah.
  • Družbena samopodoba – je povezana z družino in partnerskimi odnosi.
  • Osebnostna/čustvena samopodoba – je povezana s tem, kakšni smo, kako se obnašamo ter z našo sposobnostjo predelave čustev.

Vsak izmed nas ima lahko eno izmed samopodob zelo visoko razvito, medtem ko je na drugi popolnoma šibak.

Tako ima, na primer vrhunski športnik, ki dosega odlične rezultate, enkratno operativno samopodobo, medtem ko je v odnosih zelo šibak in se počuti nezmožnega ljubezni in zdravih partnerskih odnosov.

Posameznica, ki je na visokem položaju v podjetju, je lahko zelo samozavestna v delovnem okolju, toda zaradi lastnega prepričanja o telesni neprivlačnosti, ima lahko izrazito negativno telesno samopodob in se posledično počuti nezaželeno.

ZAKAJ JE DOBRA SAMOPODOBA TAKO POMEMBNA?

Samopodoba vpliva na vse aspekte v našem življenju : kako se odrežemo na delovnem mestu, kakšni smo v odnosih, kakšno je naše notranje počutje in duševno zdravje.

Ljudje z dobro samopodobo so zmožni popolnoma izkoristit vse svoje potenciale. Pozitivna samopodoba v posamezniku vzbudi entuziazem in mu da občutek moči s tem pa pripomore k lažjemu doseganju zastavljenih ciljev.

KAJ VPLIVA NA SAMOPODOBO?

Na našo predstavo o sebi vpliva več dejavnikov:

  • Kako se na nas odzivajo drugi (če nam nenehno govorijo, kako smo dobri v nečem, izboljša naše dojemanje samih sebe. Obenem smo naravnani tako, da se zavestno in  podzavestno primerjamo z drugimi in tisto, kar nam je pri drugih všečno, želimo doseči tudi pri sebi)
  • Družinsko okolje (ali so nas doma spodbujali, nas omejevali pri naših željah)
  • Pričakovanja, želje (kaj si želimo od življenja, naše želje, cilji, ambicije)
  • Zunanji videz (je sicer močno povezan z odzivom drugih na nas. Ljudje smo še vedno zelo vizualna bitja in velikokrat sočloveka sodimo in se nanj odzivamo glede na njegov izgled, kar vsekakor vpliva na posameznikovo dojemanje samega sebe)
  • Službeni in šolski dosežki, priznanja

NEGATIVNA SAMOPODOBA

Vsak izmed nas ima v sebi t.i. »notranjega kritika«. Gre za tisti notranji glas, ki nam nenehno dopoveduje, kaj vse bi šlo lahko narobe, česa nimamo dovolj in kaj vse bi lahko bili, pa nismo.

Vsi ga imamo, odvisno pa je, koliko smo ga pripravljeni poslušati.

Ljudje z dobro samopodobo se nanj ne ozirajo preveč in mu pretirano ne verjamejo, medtem, ko imajo ljudje z nizko samopodobo njegove besede za »svete« in mu brezpogojno verjamejo.

»Notranji kritik« nam navadno govori besede kot so: »res si predebela«, »preveč si len«, »saj ti nikoli nič ne uspe«, itd.

SAMOPODBA NI VEDNO SKLADNA Z REALNIM STANJEM

Pri samopodobi je najbolj zanimivo to, da je popolnoma subjektivna in velikokrat neskladna z našim dejanskim stanjem.

To pomeni, da v večini primerov sami sebe vidimo in dojemamo veliko bolj kritično in odmaknjeno od realnega stanja.

Tipičen primer takšnega videnja je ženski pogled na njihovo debelost. Kolikokrat ste že srečali kakšno popolnoma postavno in privlačno dekle, ki se je pritoževalo nad tem kako mora »zgubiti par kilogramov«.

Tako med dejanskim, realnim stanjem človekove samopodobe in njenim/njegovim dojemanjem le-te, ni vedno povezave (Kuhar 2002, 259).

IDEALNA VS. NORMATIVNA SAMOPODOBA

Obstaja tudi razlikovanje med idealno in normativno samopodobo. Pri tem idealna samopodoba predstavlja tisto, kar želimo biti, medtem ko normativna samopodoba predstavlja tisto, za kar posameznik verjame, da bi moral biti (Ule 2009, 490).

Tako ima tisto, kar si želimo biti, lahko predvsem motivacijsko noto in ne vpliva nujno na našo slabo predstavo o samem sebi.

Najbolj negativno na našo samopodobo vpliva predvsem odmik od tistega, kar mislimo, da bi morali biti.

Na primer: prepričani smo, da moramo biti v službi nenehno komunikativni in se pogovarjati z drugimi, mi pa smo po naravi bolj tihi in zaprti. Kljub trudu so nam stiki z drugimi težava, zato imamo lahko nizko samopodobo, saj se naša narava ne sklada s tistim, kar mi sami mislimo, da bi morali biti.

Tako namesto, da bi sprejeli sebe in svoje osebnostne lastnosti takšne kot so in jih poskušali izkoristiti sebi v prid, delujemo v nasprotju s samim seboj in se trudimo postati nekaj, kar nismo, pri tem pa trpita tako naša samopodoba in samozavest, kot tudi naša sreča in zadovoljstvo z življenjem.

IZBOLJŠANJE SAMOPODOBE

Veliko posameznikov se niti ne zaveda slabe predstave o samih sebi. Večini se zdijo negativne misli, ki se jim rojijo po glavi sicer nadležne, a se z njimi ne soočijo, saj je v naši družbi še vedno močno zakoreninjena miselnost o preprostosti, skromnosti in ponižnosti. Samozavest pa nemalokrat zamešana z ošabnostjo in nadutostjo.

Toda takšni miselni okviri nas zgolj omejujejo in nam preprečujejo, da bi popolnoma izkoristili vse svoje potenciale.

Večinoma se namreč čutimo nesrečne in nezadovoljne, zaradi neizkoriščenosti svojih potencialov, kar pa je velikokrat rezultat pomankanja samozavesti in nizke samopodobe.

Ker je samopodoba izrazito subjektivna in kot taka, odvisna od vsakega posameznika posebej, so tudi načini kako jo izboljšati zelo raznoliki.

Pri tem je ključnega pomena, da se naučimo obvladovati negativnega kritika, ki nas nenehno bombardira z negativnimi mislimi ter sprejemati sami sebe takšne kot smo.

 

“Človekovo delovanje je kompleksno, a hkrati zanimivo in polno neodkritih potencialov”

Ker želim, da se naučite obvladovati svojega notranjega kritika in čim bolj izkoristite svoje potenciale, se bom potrudila, da v prihodnosti z vami delim še več koristnih nasvetov in informacij o različnih oblikah samopodobe, izboljšanju samozavesti, samospoštovanju in drugih vidikih človeške psihe, ki vpliva na naše delovanje.

Se beremo,

Kaja

 

 

 

Članek je bil napisan s pomočjo naslednjih virov:

  1. Kuhar, Metka. 2004. V imenu lepote: Družbena konstrukcija telesne samopodobe. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Center za socialno psihologijo.
  2. Malhi, Ranji Singh in Robin W. Reasoner. 2000. Enhancing Self-Esteem- Reengineering Yourself for Successs in the New Millenium. 
  3. Strniša, Kaja. 2016. Magistrsko delo: Instagram, telesni ideal in telesna samopodoba. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
  4. Ule, Mirjana. 2009. Socialna psihologija: Analitični pristop k življenju v družbi. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

 

About the author

Po poklicu sem diplomirana politologinja in magistrica Komunikologije. Od samih začetkov dalje sem tudi del ekipe BRST psihologije, kjer sodelujem predvsem pri izvedbi predavanj, delavnic in izobraževanj, skrbim za zunanjo podobo, marketing in finance podjetja ter sem avtorica spletnega treninga premagovanja stresa. Obenem ustvarjam tudi svojo spletno stran www.kajastrnisa.com, kjer s svetom delim različne zanimivosti s sveta psihologije ter vsega, kar me zanima, navdihuje in izpopolnjuje.

Sorodni Prispevki