You have 0 items in your cart
Morda si zasledil/a, da se v zadnjem času v poklicnem svetu vedno več pomena pripisuje reflektivni praksi. Med strokovnjaki s področja organizacijske psihologije velja konsenz, da je refleksija v samem jedru učenja in osebne rasti na delovnem mestu, hkrati pa ključno prispeva k doseganju osebnih ciljev ter ciljev celotne organizacije.
Definicije refleksije se nekoliko razlikujejo med seboj, v večini pa so si strokovnjaki enotni, da gre v grobem za proces razmišljanja o delovanju, mišljenju, čustvovanju, odzivanju. Na delovnem mestu to vključuje interakcijo, izmenjavo mnenj, iskanje povratnih informacij in spodbujanje skupinskega razmišljanja.
Pomembno je, da je proces refleksije podprt z ustrezno organizacijsko strukturo in praksami, ki spodbujajo refleksijo na treh nivojih – posameznikovem, skupinskem in organizacijskem.
Primeri refleksije na posameznikovem nivoju so na primer dnevnik dela, kjer posameznik vsakodnevno piše v dnevnik, v katerim si zabeleži glavne dogodke, izzive, dosežke in čustva, povezana z delom. Še en primer je lahko, da si ob koncu delovnega dneva posameznik vzame nekaj minut za pregled dnevnih nalog in se vpraša -kaj je šlo dobro? Kje so še možnosti za izboljšave?
Študije so pokazale, da so zaposleni, ki so 10 zaporednih dni namenili 15 minut ob koncu vsakega dne refleksiji, po rezultatih presegli zaposlene v kontrolnih skupinah za 23%.
Ekipe znotraj organizacij lahko refleksijo na skupinskem nivoju spodbujajo z rednimi brainstorming idejami, ki omogoča prosti tok idej. Pomembni so tudi sestanki za povratne informacije, saj to spodbuja odprto komunikacijo in sodelovanje.
Na organizacijskem nivoju se refleksija lahko izvede v obliki letnih pregledov delovanja, izvedbe anket za zaposlene, kjer nato organizacije prejme povratne informacije in lahko sprejme ukrepe za izboljšanje, in na zadnje še različne delavnice za osebni razvoj vodij, kjer direktorji in tisti na vodilnih položajih razmišljajo o svojim vodstvenih sposobnostih in o možnih izboljšavah.
Zavedanje lastnih misli, čustev, vedenja in odnosov je ključno za osebno in poklicno rast, zato je refleksija nepogrešljivo orodje za izboljšanje razumevanja sebe in drugih ter sprejemanje premišljenih odločitev. S spodbujanjem refleksije na vseh nivojih posameznikovega, skupinskega in organizacijskega delovanja pa ustvarjamo okolje, ki je bolj prilagodljivo, inovativno ter pripravljeno na spremembe.
Hilden, S., & Tikkamäki, K. Reflective Practice as a Fuel for Organizational Learning.
Fook, J. (Chapter 23). Reflective Practice and Critical Reflection. In “Handbook for Practice Learning in Social Work and Social Care: Knowledge and Theory”
“Reflection, Reflective Practice and Organizing Reflection” – Russ Vince and Michael Reynolds
https://www.zadusevnozdravje.si/pomagam-sebi/nasveti-za-boljse-pocutje/kaj-je-samorefleksija-in-kako-se-je-lotiti/ (program MIRA, NIJZ)
Dishon N, Oldmeadow JA, Critchley C, Kaufman J. The effect of trait self-awareness, self-reflection, and perceptions of choice meaningfulness on indicators of social identity within a decision-making context. Front Psychol. 2017;8:2034. doi:10.3389/fpsyg.2017.02034
V kolikor želite narediti nekaj dobrega zase in za svoje dobro počutje, vam lahko prav pridejo naše e-knjige.
E-knjiga za dobro samopodobo pripomore k krepitvi samopodobe in boljši predstavi o sebi.
E-knjiga za lažje obvladovanje anksioznosti oziroma tesnobe, omogoča lažje soočanje z anksioznimi občutki, obvladovanje misli in spopadanje z omejujočimi prepričanji.
E-knjiga za lažje obvladovanje stresa in preprečevanje izgorelosti omogoča boljše razumevanje stresnega odziva, lažje soočanje s stresnimi dogodki ter pomaga pri iskanju rešitev za učinkovito soočanje s skrbmi in napetostmi.
