You have 0 items in your cart
Pravijo, da je smeh pol zdravja. In verjetno imajo prav.
Kadar smo veseli, ko se smejimo, se počutimo bolje, življenje in svet sta lepša.
Gotovo ste se kdaj s prijatelji smejali do onemoglosti, tako da so vas že pošteno bolele trebušne mišice? Takrat ste se verjetno počutili sproščeno, veselo, zadovoljno, predvsem pa ste pozabili na stres, bolečine in morebitne težave.
Lepo je vedno znova ugotoviti, kako nam preprosta orodja, ki so nam naravno dana, pomagajo pri soočanju z napetostmi, neprijetnimi spremembami in bolečinami.
Humor ima več namenov, večino ga uporabljamo za zabavo in sprostitev, vedno več pa tudi za lajšanje bolečin in pomoč pri lažjem soočanju z različnimi težavami. Obenem pa je v službi tega, da nam v težkih situacijah da moč in nove perspektive.
Danes tudi organizacije uporabljajo različne pripomočke, ki spodbujajo humor, smeh in veselje ter s tem lajšajo bolečine bolnikom in ljudem, ki so se na kakšen drug način znašli v težki življenjski situaciji.
Poznani so načini, kako lahko s humorjem ublažimo napetost, tesnobo, bolečino ali težko bolezen in izgubo.
Velike korporacije, npr. najamejo lutke, da na zabaven način predstavijo prestrukturiranje organizacije in zaposleni lažje sprejmejo spremembe. V nekaterih bolnišnicah prostovoljci kažejo bolnikom komedije ali vesele igre z namenom zmanjšati njihovo bolečino, v zaporih pa z uporaba risank pomagajo pri obvladovanju jeze.
Humor zajema smeh, igrivost, veselje, šale. Razume pa se zelo široko.
Smeh in igra sta pomembni orodji. Pomagata nam, da preusmerimo misli o stiski ali bolečini ter spodbujata ustvarjalno razmišljanje in kreativnost. Obenem pomagata odstraniti omejitve in občutiti lastne vire moči za soočanje in reševanje težkih situacij.
Veliko ljudi, ki delajo s kronično bolnimi ljudmi, pravi, da jih pogum in zmožnost soočanja s težavami teh ljudi fascinira, navduši. Pri mnogih bolnikih namreč ravno uporaba humorja igra pomembno vlogo za lažje soočanje s težavami. Pomaga preusmeriti mišljenje iz stresnega razmišljanja in lajša bolečino.
Npr. ob soočanju z visoko stresno situacijo, ki ji ne moremo ubežati, to situacijo lahko naredimo malo smešno, se pohecamo. Tako nas humor odmika od bolečine ali strahu.
Sicer je pomembno razlikovati med bolečino in trpljenjem. Bolečine ne moremo obiti, lahko pa s humorjem zmanjšamo in minimaliziramo trpljenje ob tej bolečini
S humorjem in smehom presežemo našo nesrečo, dvigneta nas nad občutke prestrašenosti, tesnobe, obupa in nemoči. Ljudje, ki so se zmožno nasmehniti ali smejati lastni situaciji, se ne smilijo sami sebi. Počutijo se opogumljeno, energetsko dvignjeni in opolnomočeni.
Če, na primer, iz nesrečne situacije naredimo šalo, ko jo 15 – 20 krat ponovimo, se je navadimo in situacija nam nič več ne vzbuja strahu. To pa zato, ker vzamemo nevzdržno situacijo in se šalimo na njen račun toliko časa, da postane vzdržna.
Humor ima moč, da ublaži vse napete situacije.
Znan je dogodek v življenju M. Mendelssohna iz 19 st.. Ko se je nekega dne sprehajal po Berlinskih ulicah, se je po nesreči zaletel v pruskega oficirja, ki mu je zabrusil: »Svinja«. Mendelssohn pa je dvignil klobuk, se rahlo priklonil in odgovoril: «Mendelssohn.«
Na tak način ublažimo lastno napetost in morebitno jezo, obenem pa sogovorniku ne damo možnosti nadaljnjega napadanja.
Psiholog Samuel Janus in znanstvenika Saymour in Rhoda Fisher so preučevali številne komedijante in ugotovili, da so humor najprej začeli uporabljati kot orožje proti lastni bolečini (travmatični dogodki, izgube, boleče življenjske okoliščine).
Npr.: Charlie Chaplin je odraščal v enem najrevnejših predelov Londona, pri petih letih je izgubil očeta zaradi alkohola, mati pa je po tem izgubila razum. Tako je mnogo teh izkušenj in spominov pretvoril v zabavne prizore v svojih filmih.
Nič ne zniža bolj učinkovito neprijetne misli kot osredotočenost na prijetno misel.
Humor je v mnogih raziskavah omenjen kot ena od strategij soočanja s težkimi stresnimi in življenjskimi situacijami, saj nam pomaga situacijo bolje obvladati, jo rešiti in priti ven iz nje. Gay Sheehy je, v svoji knjigi Pathfinder, ugotovil, da je sposobnost videti humor v težki situaciji, ena glavnih strategij ljudi, ki se zmorejo pobrati iz težkih življenjskih kriz. Humor uporabljajo kot zaščito pred spremembami in negotovostmi. V drugi študiji ki je trajala 35 let, je dr. G. Vaillant, profesor psihiatrije na Harvardski medicinski fakulteti, prišel do podobnih rezultatov. Ugotovil je, da humor predstavlja enega od petih načinov soočanja s težavnimi situacijami pri odraslih ljudeh (ostali so: želje, altruizem, obvladovanje negativnih misli, občutek pripadnosti).
Humor nam pomaga kot strategija soočanja s težkimi situacijami na več načinov:
Vitalnega pomena je, da uporabljamo pozitivno naravnanost. Mnoge študije, ki so proučevale povezanost telesa in uma, so pokazale, da naše misli, čustva in naravnanost pomembno vplivajo na naše duševno zdravje in pomembno prispevajo tudi k fizičnemu dobremu počutju. Na pozitivno naravnanost pa močno vpliva prav zdrav občutek za humor.
Humor ne nadomesti naših izgub, ampak nam pomaga soočati se z njimi. Ne spreminja stvari za vedno, naredi pa, da so vse stvari za nekaj časa v redu in lažje.
S humorjem ustvarimo distanco do problema. Distanca nas ne naredi manjše, le postavi nas v kontekst večje slike.
Ko lahko na naše stanje pogledamo s kančkom humorja, se nič več ne zdi tako veliko in tako pomembno kot na začetku.
Humor razširi našo omejeno sliko in nam omogoči, da vidimo več kot le naš problem.
Ko lahko najdemo delček humorja v naši težavi, se ne zdi več tako velika ali pomemben, kot sprva. Humor razširi okvire slike in nam omogoči, da vidimo več kot le lasten problem.
Kot ovca, ki se zgubi, bega po travi in nikoli ne pogleda navzgor, se mi mnogokrat osredotočamo preveč nase in naš problem in se tako izgubimo v njem. Pozabimo stopiti korak nazaj in videti večjo sliko. Mnogokrat pa ravno tako hitreje vidimo rešitve problema.
Naša kultura je opredeljena kot levo-možganska družba. Razmišljamo logično in linearno. Igrati se z našimi problemi, težavami, nam daje mnogo opcij, ker uporabimo tudi desni del možganov, bolj kreativni del. In tako vidimo zadeve lahko drugače, kot če jih gledamo le z logičnega vidika.
Biti v neravnotežju lahko vodi tako v fizično kot psihično bolezen. Izgubiti ravnotežje mnogokrat pomeni izgubiti perspektivo. Svet in sami sebe ter svoje težave vzamemo tako zelo resno ter se ujamemo v vse svoje dileme, da ne vidimo nobene rešitve, nobene poti ven.
Humor nam ponudi možnost, da vidimo izhode in rešitve, preden zaidemo v brezizhodno stanje in obup.
Ko enkrat vidimo delček komedije v našem kaosu, nismo več ujetnik problema.
Nihče od nas ni popoln, perfekten. Večina naših življenjskih situacij je daleč od ideala. Ena od najbolj sočutnih stvari, ki jih lahko naredimo zase je, da nepopolnosti ne jemljemo preveč resno. Stvari so lahko slabe, vendar ne niso nujno nevzdržne.
Da humor vpliva na fizično dobro počutje in zdravje je že dolgo znano. Že stari Grki so, kot del zdravljenja, bolnikom predpisovali obiske komedij. Šele zadnja leta pa je preučevanja vpliva humorja na fizično zdravje prišlo tudi v raziskovalne inštitucije.
Norman Cousins, avtor knjige Anatomy of an Illness, uporablja smeh pri zdravljenju pacinetov. Pravi, da minuta močnega smeha iz trebuha vsak dan, prinaša anestetični učinek in nudi dve uri spanja brez bolečine.
Pozitivne emocije vplivajo na zdravljenje in smeh spodbuja pozitivne emocije. Smeh je notranja telovadba. Kadar smo zavezani dobremu, močnemu smehu, vsak sistem v našem telesu telovadi. Lahko bi rekli, da si predpišemo dieto komedije.
Spomnite se, kdaj ste se nazadnje smejali močno iz trebuh, kako je to zgledalo na zunaj in kako se je odražal znotraj telesa. Mnogokrat rečemo, da nas je bolel trebuh od smeha.
Dr. W. Fry, Jr. Je raziskoval vpliv smeha, predvsem močnega, srčnega smeha, na notranje organe. Ugotovil je, da sprosti mišice, uravna krvni tlak in deluje dobrodejno na vse organe. Pravi, da je 20 sekund močnega, srčnega smeha je za srce identično kot tri minute intenzivne telovadbe.
Poleg tega pa smeh in humor ne potrebuje posebne obleke, obutve in telovadnice 🙂
p.s. seveda ne želim spodbuditi neaktivnosti. Telesna aktivnost je vedno ključnega pomena za ohranjanje zdravja in dobrega počutja. Prav tako pa tudi smeh 🙂
Smeh in jok sta si zelo blizu in v marsičem podobna. Ob srčnem smehu marsikdo potoči tudi solze. Tako srčni, močan smeh, kot tudi močan jok, imata sproščujoč učinek, oba predstavljata pomemben mehanizem za obvladovanje stresa in napetosti.
Solze smeha in solze žalosti so tako podobne. Oboje omogočajo izločanje škodljivih toksinov iz telesa.
Obstaja pa velika razlika med njima. Solze žalosti nas usmerjajo navznoter, osredotočajo na našo bolečino, žal nam je, smilimo se sebi in vidimo le svoj svet. Solze smeha nas usmerjajo navzven, razširijo naše videnje. Smejoča oseba je odprta za svet.
S smehom ne zmanjšujemo naše bolečine, težav, le prostor okoli razširimo. Jok pa je pomemben del naše bolečine, žalovanja, izgub. Je primarni način sprostitve napetosti. Je pomemben in ga ne bi smeli zatreti. Toda na neki točki razburjenja ali bolečine, neprestano jokanje ni več najbolj zdrava stvar za nas. Naš jok in razlog joka, je potrebno postaviti v neko perspektivo, tako da bolečine, težave obvladujemo, jih rešujemo in lažje živimo. Jok tega ne more, humor lahko.
“Če najdeš humor v vsem, potem lahko vse preživiš”
En bit humorja v vaše življenje in namen tega pisanja bo dosežen 🙂
Želim vam, da okrog sebe najdete čim več humornih situacij in da je vaše življenje polno veselja.
Uživajte in se debelo smejte.
Pozdravček,
Branka
p.s. če se vam zdi članek koristen in zanimiv, bom zelo vesela, če ga delite s svojimi prijatelji, družino, sodelavci ali znanci. Morda jim napisano pride prav.
