You have 0 items in your cart
Naše delovanje velikokrat izvira iz naših močno zasidranih prepričanj in predvidevanj o nas samih, svetu in življenju na sploh.
Prepričanja lahko pridobimo od staršev, širše družine, prijateljev, vrstnikov, učiteljev ter splošne družbene okolice.
Ta prepričanja so navadno tako zasidrana v nas, da jih velikokrat sploh ne prepoznamo kot prepričanja, ampak jih razumemo kot golo resnico, ki odraža realnost.
Prepričanja so povezana z našimi percepcijami. Na svet in na dogodke, ki se nam dogajajo namreč gledamo na podlagi prepričanj, ki jih imamo o sebi in svetu.
Vsi se strinjamo, da se zemlja vrti okrog sonca. Toda preden je, pred več kot 400 leti, to odkril Gallileo Galielei, so bili ljudje trdno prepričani, da je zemlja središče vesolja.
Danes se nam to zdi smešno, toda takrat ljudje niso dvomili v svoj prav. Šlo je za njihovo prepričanje, ki je temeljijo na podatkih, oziroma zgodbah, ki so jih poznali v tistem času.
Enako je z našimi osebnimi prepričanji. Temeljijo na izkušnjah, pogledih nas svet ali naučenih smernicah, ki nam jih podaja družba.
James Allen, avtor knjige »Kot človek misli«, je rekel, da: »človekova dejanja vedno izhajajo iz prepričanj«.
Neko pozitivno prepričanje nam tako omogoči »akcijo«, na drugi strani pa nas negativno prepričanje omejuje in zadržuje.
〉Na primer, da si želimo na delo v tujino. Če smo prepričani, da naše znanje tujega jezika ni dovolj dobro in nas zato ne bodo vzeli v službo, nam to lahko prepreči, da sploh pošljemo prošnjo za želeno delovno mesto.
〉Na drugi strani pa nas lahko, prepričanje o svojih dobrih govornih sposobnostih, še dodatno vzpodbudi, da se prijavimo na razpisano delovno mesto in si s tem omogočimo, da se nam želja izpolni.
Zato pozitivna prepričanja spodbudijo obnašanje, ki nam omogoči več pozitivnih izidov.
Na drugi strani pa nas omejujoča prepričanja lahko zadržujejo in nam preprečujejo delovanje v smeri tistega, kar si želimo.
Lahko bi rekli, da veliko prepričanj “podedujemo” s strani svoje družine, družbene skupnosti in kulture.
Vsi smo podvrženi določenim vzorcem in načinom razmišljanja, ki prevladujejo v našem okolju ter kreirajo našo realnost.
Prepričanja lahko razdelimo na rigidna in nerigidna.
Rigidna so tista, ki delujejo v omejenem območju naše realnosti.
Nerigidna pa so veliko bolj neprilagodljiva. Dovoljujejo nam, da spreminjamo pravila in se prilagajajo spremembam realnosti.
〉Primer: če so nas od malega učili, da je ločitev med zakoncema nesprejemljiva, to lahko predstavlja zelo trdno, rigidno prepričanje.
〉Na drugi strani pa smo lahko prepričani, da nam vadba joge ne bo všeč, ker je počasna in preveč umirjena, čez čas pa ugotovimo, da nam ravno tak način vadbe najbolj ustreza. Tako svoje prepričanje preoblikujemo na podlagi osebne izkušnje.
Rigidna prepričanja so torej bolj trdovratna in težko spremenljiva. Velikokrat izhajajo iz ideoloških pogledov na svet, ki se jim zelo težko zoperstavimo, saj v njih nikoli ne podvomimo.
Nerigidna pa so bolj prožna in elastična ter se velikokrat spreminjajo, predvsem na podlagi osebnih izkušenj, ki jih pridobivamo skozi življenje.
Prepričanja lahko razdelimo tudi na kolektivna in individualistična.
KOLEKTIVNA so tista, ki si jih nismo ustvarili sami, toda vseeno vplivajo na naše dojemanje sebe, sveta in družbe, katerega del smo.
Kolektivna prepričanja so lahko zelo specifična znotraj posameznih etničnih skupin, geografskih območji in religij.
〉Na primer: verniki nekaterih religij verjamejo v reinkarnacijo, medtem ko se drugim zdi popoln nesmisel.
Nekatera prepričanja bi lahko razumeli tudi kot vraževerja, ki pa spodbujajo in kreirajo določena vedenja.
〉Tako so nekateri narodi v pretekolsti žrtvovali ljudi in živali, da bi si pridobili “naklonjenost bogov”.
Na drugi strani pa obstajajo določena popolnoma INDIVIDUALISTIČNA prepričanja, ki se izoblikujejo na podlagi naših izkušenj.
Nekatera izmed njih se lahko ustvarijo, ko nam določena izkušnja pusti močne čustvene posledice. Če posameznih čustev ne predelamo, lahko pride do čustvenega stresa, energijskih blokad in fizičnih napetosti. Vse to pa vpliva na človeka na več nivojih.
Posameznik tako zgradi določena omejujoča prepričanja, ki vplivajo na njegove vzorce razmišljanja in na njegovo vedenje.
〉Na primer, da smo bili v mladosti del športne ekipe in nas je trener nenehno poniževal z besedami, kot so: “Nisi za nobeno rabo.”, “Kaj sploh delaš na igrišču?”, “A si popolnoma nesposoben?”, itd.
Take besede se lahko zasidrajo globoko v podzavest in oblikujejo naše dojemanje realnosti.
Tako lahko razvijemo prepričanje, da nismo dovolj sposobni tudi na drugih življenjskih področjih.
Prepričanja, ki so posledica določnih čustvenih izkušenj, lahko rastejo in se razvijajo skupaj z nami. Ko se kasneje v življenju soočimo s podobnimi situacijami, se vklopi “virus” napačnega prepričanja, ki izhaja iz naše izkušnje ter diktira naše razmišljanje, občutke in vedenje.
Velikokrat imamo ljudje NAPAČNA oziroma OMEJUJOČA prepričanja o sebi in svetu.
Ta prepričanja nas zadržujejo in nam preprečujejo, da bi živeli polno življenje in izkoristili ves svoj potencial.
Večino časa se jih ne zavedamo in pravzaprav niti ne opazimo, kako zelo vplivajo na naše vsakodnevno delovanje.
V svoja prepričanja večinoma ne dvomimo in tako sploh ne vemo, da nas omejujejo. Sprejmemo jih kot gola dejstva, ravno to pa jih dela še posebej škodljiva.
〉Na primer: če smo prepričani, da smo nezanimivi in tako nezmožni najti primernega partnerja, se lahko nezavedno izogibamo odnosom ali pa jih sabotiramo.
Prepričanja močno vplivajo na naše vedenje. Če spremenimo prepričanja, se spremeni tudi naše vedenje, kar pa posledično vpliva na celotno naše življenje.
Naše misli, občutki, dejanja in reakcije so rezultat našega odziva na svet, ki ga vidimo skozi očala svojih prepričanj.
Vsa prepričanja seveda niso slaba in napačna.
Dobro pa je, da prepoznamo tista, ki nam otežujejo življenje.
Omejujoča prepričanja so temelj večine občutkov žalosti, strahu, nemoči in obupa.
Življenje je lahko veliko manj stresno, če se znebimo nekaterih temeljnih prepričanj, ki nam onemogočajo, da živimo ves svoj potenical.
Nekatera takšna prepričanja so na primer: “Moram biti prvi, druga mesta nimajo smisla.”, “Nič nisem vreden, če ne uspem.”, “Ker imam strahove, me nihče nikoli ne bo mogle imeti rad.”
Če se znebimo takšnih prepričanj, lahko živimo veliko bolj sproščeno ter se bolj usmerimo v pozitivizem.
Naši možgani nimajo direktne povezave z zunanjim svetom. Edine informacije o tem, kaj se dogaja v zunanjem svetu, dobivamo preko svojih čutil: vida, sluha, vonja, tipa in okusa. Ti senzorji zbirajo »podatke« o zunanjem svetu in jih pošiljajo v nezavedne dele možganov, kjer jih ti predelajo in obdelajo, še preden jih pošljejo v naše zavedno območje. Preden nekaj zavedno zaznamo, so bile tako informacije podvržene že precejšnji modifikaciji.
〉Na primer: vidimo določene barve, ampak barve pravzaprav ne obstajajo izven naših možganov, so samo subjektivni fenomen.
〉Vsi vemo kako nas lahko oči zavajajo. Dober primer je fatamorgana, kjer v puščavi vidimo oazo in vodo, ki jih v resnici tam sploh ni.
Zato so naše predstave o svetu lahko široko zavajajoče in se lahko oblikujejo v prepričanja, ki so zelo netočna.
Kakšna je razlika med omejujočimi prepričanji in negativnim samogovorom?
Negativni samogovor so besede, ki si jih govorimo.
Na drugi strani pa napačna prepričanja dojamemo kot dejstva o sebi, svetu in drugih, ki smo jih sprejeli in ponotranjili.
〉Negativni samogovor je na primer: Kaj pa če se mi bodo vsi smejali na predstavitvi moje seminarske naloge?
〉Napačno prepričanje pa je: Nisem dober govorec , ker ne govorim veliko in ne maram javnega nastopanja.
Napačno prepričanje pa je velikokrat temelj negativnega samogovora.
Prepričanja namreč predstavljajo podlago za misli, ki nam zavedno in nezavedno švigajo po glavi.
Nekaj o tem, kako misli vplivajo na naše življenje, si lahko preberete v enem izmed naših prejšnjih prispevkov TUKAJ.
»Toliko kot je ljudi na svetu, toliko je tudi različnih svetov«.
Že samo prepoznavanje omejujočih prepričanj je lahko velik izziv. Prepričanja so namreč del nas in ker velikokrat v njih ne dvomimo, sploh ne prepoznamo, da nas omejujejo.
Več o tem, kako pri sebi sploh prepoznamo napačna prepričanja ter kako se jim zoperstavimo pa vam razkrijem v naslednjem prispevku na BRSTOLOGIJI.
Vabimo vas, da spremljate naša družbena omrežja ali se prijavite na našo e-mail listo TUKAJ in med prvimi boste izvedeli, ko bo prispevek objavljen.
Želim vam prijetne poletne dni.
POZDRAVČEK,
Kaja
p.s. V kolikor se vam je članek zdel zanimiv, bom vesela, če ga delite z znanci, prijatelji, sodelavci. Morda jim napisano pride prav.
Članek je bil napisan s pomočjo naslednjih virov:
