POIMENOVANJE IN RAZLAGA ČUSTEV

 

Ljudje smo čuteča bitja. Naše delovanje spremljajo različna čustva, ki vplivajo na naše vedenje. Ob določenih dogodkih točno vemo, kakšna čustva nas prevzemajo, včasih pa se nam zdi, da nas doleti karneval različnih čustev, ki jih težko identificiramo.

  •  Ko, na primer doživimo lažjo prometno nesrečo in se v nas od zadaj zaleti drugo vozilo, čutimo mešanico strahu, jeze, žalosti, skrbi.
  •  Ko v službi napredujemo, čutimo veselje, srečo, ponos, ki jih lahko spremlja tudi skrb.
  •  Ko doživimo razhod s partnerjem, čutimo žalost, razočaranje, tesnobo, lahko tudi osamljenost, skrb.

Čustva so tako redko jasna in enotna. Večinoma se med seboj prepletajo, menjajo, se dopolnjujejo ali pa so si nasprotna.

Nekatera izmed njih so dolgotrajna in so bolj intenzivna, spet druga imajo krajši rok trajanja in pridejo v bolj blagi obliki.

Prav vsa pa vplivajo na naše izkušnje, vedenja ter predstave o sebi, svetu in okolici.

 
OSNOVNA IN KOMPLEKSNA ČUSTVA

Imamo različne načine razlage čustev, stroka ni čisto enotna v tem, kako ločevati med posameznimi čustvi. 

Največkrat so sicer kot osnovna čustva opredeljena veselje, žalost, gnus, strah, jeza. Osnovna čustva navadno trajajo manj časa, se pojavijo hitro, nenadzorovano in večkrat sprožijo nezavedno telesno reakcijo, ki jo uravnava naš avtomatski živčni sistem. So univerzalna, enaka med vsemi kulturami in se pojavijo v prvem letu po rojstvu. 

Na drugi strani pa so kompleksnejša čustva, kot so olajšanje, ljubezen, poželenje, razočaranje, nepotrpežljivost, sram, ljubosumje itd. Kompleksna čustva lahko vsebujejo kombinacijo več osnovnih, navadno trajajo dlje in so večinoma povezana z našimi mislimi, prepričanji in percepcijami.

 
ČUSVTA IN OBČUTKI

Tako kot pri opredeljevanju osnovnih in kompleksnih čustev, tudi pri definiciji čustev in občutkov prihaja do marsikaterih nasprotji.

Občutek je telesni odziv na čustvo.

ČUSTVO STRAHU nam na primer da OBČUTEK težkega dihanja, neprijetnosti v želodcu, slabosti, potenja, itd.

Občutku lahko rečemo tudi čustvena izkušnja ali odziv. Občutki so zavestne izkušnje, ki jih čutimo kot fizične senzacije v našem telesu. Tako kot občutimo lakoto in bolečino, lahko občutimo radost, ljubosumje, itd.

Lahko rečemo, da je občutek zavedanje tistega, kar se dogaja v našem telesu, ko doživljamo določeno čustvo.

Posamezno čustvo lahko spremlja več različnih čustvenih odzivov – občutkov.

Čustva pa so produkt naše biologije in jih poznajo tudi druga živa bitja. Čustva naj bi bila dolgotrajnejša od občutkov in so velikokrat gonilna sila našega delovanja. So kompleksni fiziološki, kognitivni, motivacijski in vedenjski duševni procesi, ki razlagajo človekov odnos do okolice, do samega sebe, dogodkov in situacij.

 
POIMENOVANJE IN RAZLAGA ČUSTEV

Pred kratkim smo na Brstologiji pisale o tem, kako pomembno je pravilno predelati čustva.


Članek si lahko preberete TUKAJ.


Zatrta čustva namreč  vplivajo na naše psihofizično zdravje.

Če velikokrat zatremo svoja čustva, čez čas pride do težav z njihovim  prepoznavanjem.

Če se proces zatiranja čustev začne že v otroštvu, velikokrat odrastemo nepovezani s svojimi čustvi, kar pa lahko vodi v depresivna stanja in anksiozne motnje.

Nemalokrat smo zmedeni in sploh ne vemo točno kaj čutimo.

Včasih se zgodi, da začutimo novo čustvo, ki ga do tedaj nismo poznali. Zato se ga ustrašimo in ne vemo točno na kakšen način se z njim soočiti.

Ker je za našo dobrobit ključno, da znamo dobro predelati svoja čustva, je prvi korak njihovo prepoznavanje.

Pri prepoznavanju čustev nam je lahko v pomoč spodnja tabela.

V njej so razložena vsa najpogostejša čustva, ki jih doživlja večina izmed nas.

Upam, da vam bo v pomoč pri lažji identifikaciji in predelavi čustev.

 
TABELA ČUSTEV
   

APATIJA

Tudi: brezčutnost, topost, brezbrižnost.

ANTIPATIJA

Nenaklonjenost, odpor do druge osebe.

BES

Nenadna, intenzivna, neobvladljiva jeza.

BLIŽINA, INTIMNOST

Globoka povezanost z drugo osebo.

DEPRESIVNOST

Dolgotrajno stanje nemoči, brezupa, potrtosti, praznine.

DOLGČAS

Duševno stanje nelagodja, nezadovoljstva, ki ga dobimo ob pomanjkanju zunanjih in notranjih dražljajev.

DVOM

Negotovost, pomanjkanje zaupanja.

EMPATIJA

Sposobnost zaznavanja, sprejemanja čustev drugih.

EVFORIJA

Kratkotrajen, a intenziven čustveni odziv, ki ga doživimo ob določenih dosežkih ali življenjsko pomembnih dogodkih.

FRUSTRACIJA

Nezadovoljstvo, vznemirjenost, ko si želimo nekaj spremeniti pa ne moremo, zaradi nasprotja med željami in možnostmi, ki so nam dane.

GNUS

Močan odpor, nelagodje, zavračanje določenega objekta, subjekta, situacije ali dogodka.

GROZA

Skrajna stopnja strahu, združena z odporom do nečesa. Stanje, ko mislimo, da se ne moremo izogniti nevarnosti.

HREPENENJE

Dolgotrajna, zelo močna želja.

HVALEŽNOSTI

Zavedanje izkazane dobrote. Čustveni odziv na prepoznavanje prispevka, ki ga je v naše življenje prineslo nekaj zunanjega.

JEZA

Doživimo, kadar ocenjujejmo, da se dogodki ali situacije neupravičeno ne odvijajo v skladu z našimi željami ter hkrati verjamemo, da smo dovolj močni, da to spremenimo. Namen jeze je, da nas motivira za tiste akcije, ki bodo druge spodbudile, da spremenijo svoje vedenje. Jezo je mogoče razlikovati glede na intenzivnost (pri tem je bes najmočnejša jeza). Jeza je povezana z agresivnim vedenjem, za razliko od sovraštva, ki je povezano z razdiralnim.

KESANJE

Neprijetno čustvo ob spoznanju, da smo naredili nekaj slabega, nepravilnega ali opustili nekaj dobrega, koristnega.

KRIVDA

Neprijetno čustvo, ki ga doživimo, ko naredimo nekaj, kar ni v skladu z našimi osebnimi moralnimi normami.

LJUBEZEN

Prijetno čustvo, ki ga doživljamo v odnosu do nam ljubih ljudi (lahko tudi živali, stvari, ki nam veliko pomenijo, do sebeitd. ). Obstajajo različne vrste ljubezni glede na odnos, ki ga imamo z drugo osebo.

LJUBOSUMJE

Vrsta strahu, ki ga doživimo, kadar ocenjujemo, da obstaja nevarnost, da se oseba, ki jo ljubimo, zaljubi v nekoga drugega.

MANJVREDNOST

Pojavi se, ko menimo, da nismo dovolj sposobni ali da si ne zaslužimo ljubezni, spoštovanja.

MELANHOLIJA

Duševno stanje čustvene prizadetosti, nejevolje, pesimističnega razpoloženja, malodušnosti.

MOČ

Občutek zmožnosti vplivanja na ljudi, situacije, dogodke.

NAPETOST

Stanje vznemirjenosti, nelagodja.

NAVDUŠENJE

Intenzivno veselje, pričakovanje glede določenega dogodka ali situacije.

NEGOTOVOST

Nemir, ki se pojavi glede določene situacij za katero ne moremo napovedati izida.

NEMOČ

Stanje, ko nam manjka moči, ker nimamo vpliva na določen dogodek, situacijo.

NEPOTRPEŽLJIVOST

Neprijetna vznemirjenost, napetost, ki se pojavi, ko čakamo, da se uresniči določena potreba, želja, cilj.

NEZADOVOLJSTVO

Neprijetno razpoloženje ob nam nelagodnem izidu določenega dogodka ali ne-zadovoljitvi potrebe.

OBČUDOVANJE

Občutek, ki ga dobimo, ko nekaj/nekoga odobravamo, sprejemamo, ker dosega naše standarde lepote, uspeha, všečnosti.

OBUP

Močno čustvo, ki ga doživimo ob ugotovitvi, da se naša želja ne bo uresničila.

OBŽALOVANJE

Neprijetno čustvo, ki ga posameznik doživi ob spoznanju, da je naredil nekaj slabega, napačnega ali pa opustil nekaj dobrega, koristnega.

OLAJŠANJE

Občutek, ko popusti napetost in nekaj postane prijetno.

OSAMLJENOST

Neprijeten občutek izolacije, nepovezanosti z drugimi.

POGREŠANJE

Čutiti odsotnost, manjko nekoga ali nečesa.

POGUM

Pripravljenost nekaj storiti kjub težavam, nevarnostim, oviram.

POHLEP

Neizmerna želja prisvajati si dobrine, ne glede na posledice.

PONOS

Čustvo, ki ga v nas zbudi dosega cilja, uspeh, lahko tudi družbeni položaj ali odobravanje nam pomembnih ljudi.

POŽELENJE

Velika želja po nečem. Zlasti po zadovoljevanju spolnih potreb.

PRESENEČENJE

Stanje, ki ga občutimo, ko doživimo nekaj, kar nismo pričakovali. Presenečenje je lahko prijetno ali neprijetno.

PREPRIČANOST

Čustveno stanje odsotnosti kakršnegakoli dvoma glede določene zadeve, dogodka, znanja.

PREZIR

Čustvo, ki ga doživimo v odnosu do nekoga, ki je s svojimi dejanji razvrednotil eno od nam pomembnih človeških vrednot in s tem pokazal svojo nedostojnost.

PRIVOŠČLJIVOST

Zadovoljstvo, ko se nekomu zgodi nekaj slabega, oziroma privoščiti nekomu nekaj slabega.

RADOVEDNOST

Želja po odkrivanju novih stvari, učenju, raziskovanju.

RAZOČARANJE

Pojavi se kot posledica nezadovoljstva ob neizpolnitvi pričakovanj, neuspehu ali izgubi upanja.

SAMOZAUPANJE

Odsotnost dvoma, negotovosti o sebi in svojih sposobnostih.

SAMOZAVEST

Prepričanost o svoji sposobnosti, znanju, moči.

SOVRAŠTVO

Ekstremna čustvena nenaklonjenost do določene osebe, skupine, entitete, načina obnašanja, itd. Sovgražtvo je povezano s fantaziranimi ali resničnimi razdiralnimi, maščevalnimi dejanji. Ta razdiralna dejanja pa ne povzročajo občutka krivde, ampak ponosa.

SPOŠTOVANJE

Pozitiven odnos do nekoga, zaradi njegove moralno utemeljene vrednosti. Če se ljubezen nanaša na celotno bitje, se spoštovanje nanaša na posamezne kvalitete.

SPREJETOST

Občutek, da pripadamo neki skupini. Tudi občutek odobravanja naših lastnosti, vedenja s strani drugih.

SPROŠČENOST

Odsotnost napetosti, tesnobe, neprijetnih občutkov.

SRAM

Čustveno stanje visoke neprijetnosti, ki ga posameznik doživi ob določenem dejanju, ki je družbeno nesprejemljiv. Lahko tudi ob razkritju svojih vedenj, ki so družbeno nesprejemljiva ali ob posmehovanju drugih zaradi svojih osebnostnih lastnosti, videza, vedenj.

SREČA

Prijetna čustva zadovoljstva in intenzivnega veselja. Doživimo jo, kadar je uresničena ena izmed naših velikih želja.

STISKA

Občutimo ob neugodnem, težko rešljivem stanju.

STRAH

Čustvo, ki ga povzroči določena grožnja ali nevarnost. Strah se pojavi kot odziv na specifično situacijo v sedanjosti ali kot pričakovanje morebitne grožnje v prihodnosti.

STRAST

Močno, trajno čustvo, ki ga spremlja intenzivna želja in entuziazem do določene osebe, stvari, cilja.

TESNOBA

Neprijetno stanje vznemirjenosti, napetosti, zaradi občutka ogroženosti, zlasti brez jasnega zavedanja vzrokov.

TREMA

Velika neprijetnost, vznemirjenost, ki jo doživljamo v povezavi z neko prihodnjo situacijo, za katero ocenjujemo, da presega naše sposobnosti. Velikokrat je povezana z javnim nastopanjem.

TRMA

Doživimo, kadar ocenjujemo, da je ogroženo nam pomembno stališče, prepričanje, želja.

UPANJE

Čustvo, ki ga doživimp, kadar pričakujemo, da se bodo stvari izven naše kontrole, odvijale na način, ki nam bo omogočil, ki nam bo omogočil uresničitev neke želje.

UMIRJENOST

Je stanje duševnega, čustvenega miru. Odsotnost vznemirjenosti, napetosti, distrakcij, ki ga spremljata spokojnost in mir.

UŽALJENOST

Odziv na očitno ali odkrito neodobravanje, nesprejemanje, kritiko s strani drugih.

VARNOST

Odsotnost občutka ogroženosti ali drugih ne-željenih dogodkov, izidov.

VESELJE

Prijetno čustvo navdušenja in vznemirjenosti, ki ga doživimo ob izpolnitvi želja, ciljev, pričakovanj.

ZADOVOLJSTVO

Prijeten občutek, ki ga doživimo ob izpolnitvni želja, ciljev. Čutiti umirjenost v telesu in umu.

ZALJUBLJENOST

Intenzivno navdušenje, ekstremen občutek naklonjenosti do druge osebe, ki ga spremlja občutek poželenja.

ZAVIST

Čustvo, ki ga doživimo, kadar ocenjujemo, da ima nekdo drug nekaj, kar nam predstavlja vrednost in do česar smo tudi sami upravičeni.

ŽALOST

Čustvena bolečina, ki je povezana z izgubo, pomanjkanjem, nemočjo, obupom, razočaranjem.

Želim vam čim več lepih trenutkov in prijetnih občutkov.

Pozdravček, 

Kaja

 

 

 

p.s. V kolikor se vam je članek zdel zanimiv, bom vesela, če ga delite z znanci, prijatelji, sodelavci. Morda jim napisano pride prav.

 


VIRI:

  • Bourne, Edmund J. 2015. The Anxiety and Phobia Workbook. Oakland, CA: New Harbinger Publications, Inc.
  • Javoršek Janja, Strniša Branka in Vervega Daša. 2017. Dobro sem. Pa ti? Priročnik za izvedbo preventivnih delavnic za krepitev duševnega zdravja. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje.
  • Slovar slovenskega knjižnega jezika. Dostopno prek: http://bos.zrc-sazu.si/sskj.
  • Ryan, Patrick Michael. 2014. Dictionary of Emotions: Words For Feelings, Moods, and Emotions. Portland, OR: PAMAXAMA.

 

Avatar
O avtorici

Po poklicu sem diplomirana politologinja in magistrica Komunikologije. Od samih začetkov dalje sem tudi del ekipe BRST psihologije, kjer sodelujem predvsem pri izvedbi predavanj, delavnic in izobraževanj, skrbim za zunanjo podobo, marketing in finance podjetja ter sem avtorica spletnega treninga premagovanja stresa. Obenem ustvarjam tudi svojo spletno stran www.kajastrnisa.com, kjer s svetom delim različne zanimivosti s sveta psihologije ter vsega, kar me zanima, navdihuje in izpopolnjuje.