POHVALA

Zagotovo si vsak od nas želi delati v pozitivnem, spodbudnem okolju. Ne samo, da to pozitivno vpliva na našo produktivnost, ampak tudi na splošno motivacijo in zadovoljstvo pri delu. Dejavnikov, ki vplivajo na oblikovanje prijetnega delovnega okolja je več, med bolj pomembne pa zagotovo sodi vpliv pohvale na delovnem mestu.

Zakaj je pohvala tako pomembna?

Pohvala sodi med učinkovite nematerialne oblike nagrajevanja in motiviranja zaposlenih.

Delodajalec oz. nadrejeni lahko s pohvalo takoj po dosežku nagradi zaposlenega, kar ustvarja neposredno povezavo med vedenjem in nagrado. To jasno pokaže, da je trud zaposlenega cenjen, kar spodbuja nadaljnje pozitivno vedenje.

Koncept pohvale izvira iz vedenjske teorije podkrepitve, ki jo je leta 1938 razvil B.F. Skinner. Teorija podkrepitve predpostavlja, da se bo vedenje, ki je bilo nagrajeno, v prihodnosti tudi ponavljalo, saj je bilo z nagrado okrepljeno. Kasnejše raziskave so to teorijo naknadno izpopolnile v kontekstu delovnega mesta, kjer se pohvala uporablja kot pozitivna podkrepitev, ki spodbuja zaposlene k doseganju dobrih rezultatov in pripomore k ohranjanju pozitivnega odnosa do dela.

Si vedel/a?

Tu je nekaj zanimivih statistik, ki poudarjajo pomen pohvale na delovnem mestu :

  • Pomanjkanje priznanja je tretji najpogostejši razlog za odhod zaposlenih (Quantum Workplace Research).
  • Organizacije, ki imajo v svoji kulturi postavljen sistemi za priznanje imajo 31% nižjo stopnjo prostovoljnega odhoda (Bersin by Deloitte).
  • 52,5% zaposlenih si želi več priznanja s strani svojih neposrednih vodij (Quantum Workplace in BambooHR).
  • Organizacije, ki redno pohvalijo svoje zaposlene in imajo za to tudi vnaprej načrtovane programe, imajo 12x večjo verjetnost, da bodo dosegale dobre poslovne rezultate (Bersin by Deloitte).
  • Kar 4 od 10 zaposlenih želi več priznanja s strani svojih sodelavcev (Quantum Workplace in BambooHR).
  • Priznanje dela je eden od ključnih dejavnikov privabljanja kandidatov (Willis Towers Watson).
  • Pohvale, prejete v zadnjih 7 dneh, so bile povezane z povečanjem produktivnosti za 10-20% (Gallup)

Kako podati pohvalo?

Da bi pohvalo uspešno prenesli v prakso, je pomembno, da postane stalnica našega pristopa do kolegov. Pomembno je, da se vsak posameznik v organizaciji počuti cenjenega – pohvala naj bo tako prilagojena posamezniku. Na primer, če sodelavec rad deluje v ozadju in ni ljubitelj javnega priznanja, mu lahko pohvalo izrazite zasebno, morda preko osebnega pogovora ali pisnega sporočila. Če pa je posameznik bolj odprt za javno priznanje, lahko pohvalo izrazite pred kolegi ali na sestanku, s tem da poudarite njegovo specifično vlogo in dosežke. Možna je tudi uporaba pisnih oblik pohvale, ali pa konkretnih gest.

S prilagojenim pristopom k pohvalam bomo še bolj okrepili zaupanje, pripadnost in uspeh na delovnem mestu.

S pohvalo lahko nagradimo tako trud kot dosežke. Ni nujno, da čakamo, da oseba neko nalogo v celoti izpelje do konca, preden jo pohvalimo. Če opazimo, da se je pri določenem delu naloge zelo potrudila in ga uspešno izpeljala, jo lahko pohvalimo že na tej točki. Prav tako lahko pohvalimo določene vidike izvedbe ali dela, kadar sodelavec pri nečem ni v celoti uspešen; tako bo lažje dobil motivacijo za prihodnje naloge, saj mu pomagamo prepoznati, kaj že dela dobro.

Pomembno je, da je pohvala čim bolj konkretna in da se nanaša na točno določeno vedenje. Na primer: zaposleni je pomemben projekt izpeljal do določenega roka ali celo pred rokom; nekdo je napisal zelo dober članek; sodelavka je pri delu na novem projektu zelo prijazno in spoštljivo komunicirala z zunanjimi partnerji, …

Prav tako je dobro upoštevati tudi, da pohvali dodamo posledico, kaj je določeno vedenje prineslo/povzročilo. Na primer: »Hvala, ker si prej dokončal ponudno. ZATO bo imela ekipa več časa za pripravo vsebine.« ali »Hvala, da si na sestanku podprl mojo idejo, cenim tvojo zavzetost, to mi daje potrditev, da dobro delam in me motivira za naprej.«

Ali je lahko pohvale preveč?

Čeprav so pohvale zelo pomembne in koristne za krepitev motivacije, samozavesti in pripadnosti zaposlenih, pa ni dobro, da z njimi pretiravamo.

Pohvala mora biti vedno iskrena in realna. Ni ustrezno, da uporabljamo superlative, kot so »Tole si naredil najboljše na svetu!«, »Nihče ni boljši od tebe!«, … Tako zgolj izkrivljamo realnost in postavljano nemogoča pričakovanja (tudi če v tem trenutku nihče ni boljši od te osebe, se bo slej kot prej pojavil nekdo, ki jo bo prekašal, kar bo vodilo v upad samozavesti in motivacije pri tej osebi). Poleg tega lahko pretiravanje v izražanju kaže na naše nezanimanje ali pomanjkanje poznavanja dela in dosežkov sodelavcev.

. . .

Pomembno je, da prepoznamo trud in uspehe zaposlenih ter jim damo jasno vedeti, da nam je mar. Dobro je, da si vzamemo čas, da prepoznamo in nagradimo vsakodnevne dosežke ter s tem gradimo pozitivno delovno okolje, v katerem lahko zasije vsak posameznik.

Viri:

Kuczmarski, S. S., & Kuczmarski, T. D. How to create a culture of praise and recognition giving praise can be rewarding to your practice.

https://www.investigo.co.uk/blog/2016/08/the-importance-of-praise-in-the-workplace

https://www.quantumworkplace.com/future-of-work/importance-of-employee-recognition (raziskave)

https://www.gallup.com/workplace/236951/praise-praising-employees.aspx

Zupan, N. (2001). Nagradite uspešne: spodbujanje uspešnosti in sistemi nagrajevanja v slovenskih podjetjih. GV založba.

 

 

E-KNJIGE

V kolikor želite narediti nekaj dobrega zase in za svoje dobro počutje, vam lahko prav pridejo naše e-knjige.

E-knjiga za dobro samopodobo pripomore k krepitvi samopodobe in boljši predstavi o sebi.

E-knjiga za lažje obvladovanje anksioznosti oziroma tesnobe, omogoča lažje soočanje z anksioznimi občutki, obvladovanje misli in spopadanje z omejujočimi prepričanji.

E-knjiga za lažje obvladovanje stresa in preprečevanje izgorelosti omogoča boljše razumevanje stresnega odziva, lažje soočanje s stresnimi dogodki ter pomaga pri iskanju rešitev za učinkovito soočanje s skrbmi in napetostmi.

SORODNI PRISPEVKI

Related Posts

About the author

Po poklicu sem diplomirana politologinja in magistrica Komunikologije. Od samih začetkov dalje sem tudi del ekipe BRST psihologije, kjer sodelujem predvsem pri izvedbi predavanj, delavnic in izobraževanj, skrbim za zunanjo podobo, marketing in finance podjetja ter sem avtorica spletnega treninga premagovanja stresa. Obenem ustvarjam tudi svojo spletno stran www.kajastrnisa.com, kjer s svetom delim različne zanimivosti s sveta psihologije ter vsega, kar me zanima, navdihuje in izpopolnjuje.

Sorodni Prispevki