You have 0 items in your cart
Zagotovo si že kdaj zasledil/a kaj o tem, kako pomembno je podajanje povratnih informacij, oz. feedbacka, v življenju, še posebej pa na delovnem mestu.
Kaj torej feedback sploh je, kakšne so njegove značilnosti in kako ga uporabiti tako, da nam bo pomagal pri tem, da dosežemo naše cilje ter hkrati ohranimo pozitivne odnose na delovnem mestu?
Podajanje povratnih informacij je komunikacijski proces, ki posreduje informacije o izvedbi določenega dela oziroma dejavnosti. Lahko vključuje nasvete za izboljšanje dela, alternativne strategije, pojasnila idej in oceno same izvedbe določene dejavnosti.
Interna raziskava, ki jo je v organizaciji opravil Sullivan (2013) je pokazala, da so pogoste in transparentne informacije najpomembnejša značilnosti dobrih vodij po mnenju zaposlenih, in po pomembnosti prekašajo celo leta izkušenj in tehnično znanje. Povratne informacije povezujejo organizacijske cilje in spodbujajo ustvarjalnost, zaupanje in organizacijo med zaposlenimi.
Lahko razlikujemo med pozitivnimi povratnimi informacijami, konstruktivnimi povratnimi informacijami in kriticizmom. Pozitivne povratne informacije spodbujajo in dajejo potrdilo pozitivnemu vedenju in dosežkom (so sorodne pohvali), medtem ko konstruktivne povratne informacije nudijo informacije in predloge za izboljšanje, brez obsojanja. Po drugi strani pa kriticizem izraža negativno oceno dela in pogosto poudari pomankljivosti ali napake.
Strategija DASR (Describe, Acknowledge, Specifiy and Reaffirm) se je izkazala za učinkovito pri podajanju konstruktivnih povratnih informacij. Lotimo se je po takšnem zaporedju:
1. Opis (Describe): Ta korak vključuje opis opazovanega vedenja oz. dejanja prejemnika povratne informacije. Gre za uporabo specifičnih, dejanskih informacij namesto subjektivnih interpretacij ali domnev. Opisovanje vedenja s konkretnimi pojmi pomaga zmanjšati nejasnost in zagotavlja, da povratne informacije temeljijo na objektivnih dejstvih namesto osebnih mnenjih.
Primer: “”Ko ste zamudili rok za projekt…” ali “Opazil sem, da med sestankom…”
2. Priznanje (Acknowledge): Na tej stopnji podajalec povratnih informacij prizna lastno reakcijo ali občutke glede opazovanega vedenja – izrazi, kako je vedenje ali določena dejavnost vplivala na nanj osebno ali na ekipo. To pomaga vzpostaviti empatijo in razumevanje ter hkrati poudari pomembnost vedenja.
Primer: “Vpliv vaših dejanj na ekipo je bil…”
3 Specifikacija (Specify): Na tej točki podajalec eksplicitno navede želene spremembe, ki jih pričakuje od posameznika. Poda jasne smernice, kaj je treba izboljšati, poleg tega pa specifičnost zmanjšuje negotovost, saj posameznik natančno ve, kaj mora v prihodnosti narediti.
Primer: “Kar bi rad videl, je…” ali “V prihodnosti prosim poskrbite, da…”
4. Ponovna potrditev (Reaffirm): V zadnji fazi podajalec povratnih informacij ponovno potrdi svoje zaupanje v sposobnost posameznika, da naredi potrebne spremembe in izboljša svoje vedenje. Gre za nudenje spodbude in podpore ter poudarjanje vrednosti in sposobnosti posameznika. Ponovna potrditev pomaga ohranjati pozitivne odnose in motivira prejemnika, da ukrepa na podlagi povratne informacije.
Primer: “Verjamem v tvojo sposobnost…” ali “Prepričan sem, da zmoreš…”
Kako pomembne so povratne informacije na delovnem mestu, lahko hitro razumemo, če primerjamo delo v ekipi, znotraj katere si člani med sabo redno podajajo povratne informacije, in delo v ekipi, kjer nihče nikomur ne podaja nobenih povratnih informacij.
Predstavljajmo si ekipo petih sodelavcev, ki skupaj pripravljajo nov projekt. Vsak ima svoje zadolžitve, vendar je nujno, da pri delu tudi sodelujejo, saj se njihova področja med sabo prekrivajo in dopolnjujejo. Prav tako je ključno, da vsak svoje delo opravi do točno določenih rokov, saj bodo v nasprotnem primeru vsi deli projekta v zaostanku.
V ekipi, kjer ni izmenjave povratnih informacij, sodelavca nihče ne bo opozoril na pomembnost držanja določenih rokov. Celoten projekt bo tako končan z zamudo. To bo vrglo slabo luč na ekipo, lahko pa bo imelo še širše negativne posledice za delovanje podjetja.
V ekipi, kjer pa je podajanje povratnih informacij redno prisotno, se bodo člani z zamudnikom pogovorili in ga spodbudili, da se v prihodnje drži zastavljenih rokov. Projekt bo v tem primeru izpeljan pravočasno.
V ekipi, kjer ni izmenjave povratnih informacij, bo to povzročilo verigo negativnih posledic, saj bodo morali napake popravljati drugi. Posledično bo trpela njihova učinkovitost.
V ekipi, kjer si člani redno podajajo povratne informacije, pa bi se z dotičnim članom ekipe pogovorili o njegovem delu in mu osvetlili napake, ki jih počne. V prihodnje bi bil nanje bolj pozoren in delo bi gladko steklo naprej.
Povratne informacije so pomemben element uspešne komunikacija tako na delovnem mestu kot v osebnem življenju. Z uporabo konstruktivnih povratnih informacij spodbujamo rast in napredek posameznikov, ekip in organizacij. Pomembno je, da povratne informacije podajamo jasno, konkretno in spoštljivo in pa seveda, da smo jih tudi sami pripravljeni sprejeti.
Hattie, J., & Timperley, H. (2007). The power of feedback. Review of Educational Research, 77(1), 81-112. https://doi.org/10.3102/003465430298487
Baker, A., Perreault, D., Blanchard, C. M., & Reid, A. (2013). Feedback and organizations: Feedback is good, feedback-friendly culture is better. Canadian Psychology / Psychologie canadienne, 54(4), 260-268. https://doi.org/10.1037/a0034691
Hathaway, P. (n.d.). Giving and receiving feedback: Building constructive communication (revised ed.).
V kolikor želite narediti nekaj dobrega zase in za svoje dobro počutje, vam lahko prav pridejo naše e-knjige.
E-knjiga za dobro samopodobo pripomore k krepitvi samopodobe in boljši predstavi o sebi.
E-knjiga za lažje obvladovanje anksioznosti oziroma tesnobe, omogoča lažje soočanje z anksioznimi občutki, obvladovanje misli in spopadanje z omejujočimi prepričanji.
E-knjiga za lažje obvladovanje stresa in preprečevanje izgorelosti omogoča boljše razumevanje stresnega odziva, lažje soočanje s stresnimi dogodki ter pomaga pri iskanju rešitev za učinkovito soočanje s skrbmi in napetostmi.
