PERFEKCIONIZEM

Sama sebe nikoli nisem imela za perfekcionistko.

Bila sem izjemno presenečena, ko sem začela z delom v BRST psihologiji in ugotovila, da se v nekaterih oblikah z njim srečujem tudi sama.

Ker sem pri sebi opazila, kako zelo me ovira ter mi prinaša kar precej nepotrebne obremenjenosti, stresa in tesnobe, sem se odločila, da se ga poskušam znebiti in delovati na drugačen način.

V tokratnem prispevku sem se tako posvetila spoznavanju PERFEKCIONIZMA.

  • Kako lahko pri sebi opazimo perfekcionistični način delovanja?
  • Kakšno je perfekcionistično razmišljanje?
  • Kako se pri nekom razvije perfekcionizem?
  • Na katera področja v življenju vpliva?

 

KAJ JE PERFEKCIONIZEM?

Osebnostna naravnanost, ki jo karakterizirajo visoka pričakovanja do sebe in drugih ter stremenje k popolnosti oziroma stanju brez napak.

Perfekcionisti sebi in drugim postavljajo nerealno visoke zahteve in standarde delovanja, obnašanja ter doseganja ciljev.

Perfekcinositi sami nad sabo izvajajo pritisk, da dosežejo svoja lastna visoka pričakovanja. Visoke standarde namreč oblikujejo na podalgi lastnih prepričanj, ki jih imajo o sebi, svetu in drugih ljudeh.


O prepričanjih si lahko preberete prispevek v eni izmed naših prejšnjih objav.

 

KDO SO PERFEKCIONISTI?

Perfekcionisti so posamezniki, ki:

Sami sebi postavijo zelo visoko leteče, pogosto neralistitične in težko dosegljive cilje.

Ker je te cilje zelo težko, skoraj nemogoče doseči, pogosto čutijo krivdo, doživljajo občutek neuspešnosti in nezadostnosti, kar pa lahko vodi v nizko samopodobo ter razvoj nekaterih depresivnih in anksioznih stanj.

Primer: perfekcionist je pred tremi meseci pričel s tečajem portugalskega jezika. Za domačo nalogo mu učitelj portugalščine naroči, da napiše esej o tem, kako je potekal njegov dan. Perfekcionist bo od sebe pričakoval, da bo napisal esej brez slovničnih napak ter vsebinsko boljše, kot vsi tečajniki v razredu (čeprav se mogoče nekateri portugalsko učijo že dlje časa). Ker je seveda po treh mesecih učenja skoraj nemogoče napisati esej brez napak, perfekcionist zelo težko doseže zastavljeni cilj, kar pa lahko pri njem zbudi občutke razočaranja in neuspeha.

 

Ker so perfekcionisti zelo osredotočeni na cilj, ne znajo uživati v samem procesu doseganja tistega, kar si želijo.

Njihove misli so namreč večino časa usmerjene v prihodnost, poleg tega precej časa namenijo razmišljanju o tem, kaj bi lahko izboljšali, ali naredili drugače. Zato zelo težko uživajo v samem procesu doseganja cilja. Njihova osredotočenost je usmerjena zgolj na končni rezultat.

 

Zelo težko sprejmejo kritiko in se soočijo z neuspehi.

Kritika za perfekcionista pomeni, da je naredil NAPAKO. Da stvar ni izpeljal POPOLNO. Napakam se želi izogniti, saj jih dojema kot znak neuspeha.

Čeprav se mogoče na razumski ravni zaveda, da se je človeško motiti, vseeno čuti krivdo, sram in razočaranje,  če je deležen kritike ali če naredi napako.

 

Perfekcionisti imajo visoka pričakovanja tudi do drugih.

Perfekcinist si postavi zelo visoke standarde, kaj naj bi bilo primerno, pravilno in uspešno delovanje. Ker sam stremi k »popolnosti«, to pričakuje tudi od drugih.

Zelo pogosto je prepričan, da nihče nalog ne opravi tako dobro kot on, zato se pogosto sam loti zadev ter sebe še bolj obremeni.

Primer: Mama je prepričana, da samo ona dobro pospravi stanovanje, zato se kljub naporni službi vsak dan loti pospravljanja in čiščenja.

 

Perfekcionisti se stvarem posvetijo 100%, ali pa jim sploh ne.

Perfekcionisti večinoma razmišljajo na način »vse ali nič«.

Nalogam, ki jih opravljajo posvetijo izjemno pozornost ter v njih vložijo vso svojo energijo.

Če si postavijo preveč nalog, se seveda vsem ne morejo posvetiti tako učinkovito, kot bi si želeli, kar pa lahko vodi v občutke krive ter ustvarjanje še večjih pritiskov.

 

Perfekcionisti svojo lastno vrednost pogosto pogojujejo s produktivnostjo in dosežki.

Občutek imajo, da so pomembni, sprejeti in vredno samo, če nekaj dosežejo.

Pogosto čutijo krivdo, če ne delajo, če niso produktivni, če počivajo ali celo, če si vzamejo dela prost dan.

 

Takrat, ko jim uspe doseči svoj visoko zastavljeni cilj, pa v njem niti ne uživajo ter ne znajo biti ponosni nase.

Pogosto namreč še vedno razmišljajo o tem, kaj bi lahko naredili drugače, kako bi lahko kaj spremenili in izboljšali. Ali pa si takoj postavijo nove, visoko leteče in težko dosegljive cilje.

 

Pogosto se primerjajo z drugimi.

Perfekcionisti so izjemno dovzetni za medsebojno primerjavo.  Tisto, kar pri drugih smatrajo kot uspešno in všečno, želijo doseči tudi pri sebi.

 

POSLEDICE PERFEKCIONIZMA

Ker si perfekcionisti postavljajo zelo visoke standarde, sami sebe pretirano obremenjujejo ter se težko soočijo s kritiko in morebitnimi neuspehi, pogosto čutijo krivdo, razočaranje in sram.

Da bi se znebili vseh neprijetnih občutkov, pa vidijo rešitev predvsem v tem, da so »še boljši«, »še bolj pridni«, »še bolj popolni«.

Takšni občutki lahko (poleg drugih dejavnikov) pripeljejo do nizke samopodobe, izgorelosti, motenj hranjenja ter razvoja nekaterih anksioznih in depresivnih stanj.

 

KAKO SE PERFEKCIONIZEM KAŽE V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU?

Perfekcionizem lahko vpliva na vsa področja človekovega življenja.

Lahko se zgodi, da posameznik na enem področju v življenju deluje na perfekcionistični način, na drugem pa ne.

Na primer na delovenm mestu si postavlja izjemno visoke, težko dosegljive cilje ter je do sebe izjemno strog, na osebnem področju pa si dovoljuje napake in ne stremi k »popolnosti«.

Vseeno perfekcionistični način delovanja navadno vpliva na več področji posameznikovega življenja.

 

NA DELOVNEM MESTU se perfekcionistični način vedenja lahko izrazi na naslednje načine:

 

  • DELOHOLIZEM

Stanje, ko posameznik pretirano dela in svojo identiteto povezuje z zgolj s poklicnim delovanjem.  Počuti se vrednega samo, če je dober in uspešen na delovnem področju. Deloholizem pa je eden izmed najbolj pogostih razlogov za razvoj izgorelosti.

 

  • ODLAŠANJE Z NALOGAMI

Sliši se malce kontradiktorno, saj perfekcionizem pogosto povezujemo s posamenzikom, ki zelo veliko dela ter v “popolno” opravljeno delo vloži veliko truda.

AMPAK nekateri perfekcionisti se zadev sploh ne lotijo, ker so že v naprej prepričani, da stvari ne morejo izvesti popolno.

Primer: perfekcionist bi rad postal fotograf, ampak nima finančnih sredstev za nakup točno določenega fotoaparata, za katerega je on sam PREPRIČAN, da ga nujno potrebuje, da bo uspešen. Zato se zadeve rajši sploh ne loti.

 

  • NIZKA PRODUKTIVNOST, ZAMUJENI ROKI

Tudi ta lastnost na prvi pogled deluje kontradiktorno siceršnji predstavi o perfekcionistu.

Perfekcionist je pravzaprav  manj produktiven, ker se vtakne v vsako (nepomembno) podrobnost ter stvari nenehno izboljšuje in prilagaja.

Primer: perfekcionist mora napisati letno poročilo o delu. Poleg vsebine se poglablja tudi v to, kako dolgo naj bo poročilo, kakšna naj bo pisava, kakšen naj bo slog pisanja, velikost naslovov itd. Poleg tega vse te elemente pogosto spreminja, saj išče svojo “popolnost”.

Perfekcionisti tako pogosto dosežejo manj ter občutijo več stresa kot drugi ljudje, ki so sicer uspešni in dosegajo dobre rezultate.

 

  • TEŽEVE Z DELEGIRANJEM NALOG IN POMOČJO

Perfekcionizem se na delovnem mestu lahko kaže tudi v odnosu do sodelavcev.

Perfekcionist je pogosto prepričan, da nihče ne opravi nalog tako dobro, kot on sam.  Pogosto ne delegira nalog sodelavcem in opravi določene zadeve tudi, če ne spadajo v okvir njegovih delovnih obveznosti.

Ker ima postavljene zelo visoke standarde zase in za druge, je do sodelavcev lahko pretirano kritičen in zelo zahteven, kar pa seveda vpliva na samo kvaliteto odnosov na delovnem mestu.

 

  • IZOGIBANJE IZZIVOM IN NEZNANIM SITUACIJAM

Perfekcionisti pogosto rajši delujejo v coni poznanega, saj z novimi izzivi in nalogami tvegajo NAPAKE in NEUSPEH.

Pogosto se izogibajo situacijam za katere so sami prepričani, da se v njih ne bodo najbolje odrezali.

Na ta način delujejo tako na poklicnem, kot tudi zasebnem področju.

Primer na delovnem mestu: nadrejeni perfekcionistu ponudi, da postane vodja pomembnega projekta. Ker perfekcionist še nikoli sam ni vodil celotnega projekta, delo rajši zavrne, saj ima občutek, da ga ne bo mogel izpeljati popolno.

Primer v zasebnem življenju: prijatelji perfekcionista povabijo na igro odbojke. Ker mu v srednji šoli odbojka ni šla prav dobro, povabilo rajši zavrne.

Tak način delovanja mu preprečuje, da poskusi nove stvari, se zabava ter predvsem, da v življenju napreduje.

 

MEDSEBOJNI ODNOSI

Perfekcionist ima  določena visoka pričakovanja glede obnašanja, vedenja in počutja tako do sebe, kot tudi do drugih.

To se kaže tudi v partnerskih in družinskih odnosih.

Lahko čuti krivdo, če  ne deluje v skladu s tem, kar misli, da pomeni biti dober partner ali obratno, od partnerja pričakuje določeno vedenje.

Primer: Perfekcionist je prepričan, da je merilo zdravega partnerskega odnosa, da se osebi ne prepirata. Če pride do spora, hitro čuti neuspeh, krivdo, sram ter misli, da je z njegovim partnerskim odnosom nekaj narobe.

Seveda ima izjemno visoka pričakovanja tudi do svojega vedenja.

Primer:  oseba je prperičana, da je dobra mati in partnerica samo, če čisto vsak dan celotni družini skuha kosilo. Tudi če bo obremenjena z drugimi področji v življenju, bo od sebe vedno pričakovala, da skuha kosilo ter si s tem ustvarila dodatne pritiske in napetost.

 

ODNOS DO SEBE

Perfekcionisti od sebe pričakujejo zelo veliko in si postavljajo visoke standarde. Tako glede osebnostnih lastnosti, lastnih športnih dosežkov, kot tudi glede svojega zunanjega izgleda.

Na primer perfekcionistično usmerjena posameznica bo na maratonu želela doseči zelo visok rezultat, če bo hodila v fitnes bo želela doseči določeno obliko postave, na svojem zunanjem izgledu si bo prizadevala spremeniti stvari, ki jih sama dojema kot “napake”.

Perfekcionisti se lahko pretirano posvečajo svojemu zunanjemu izgledu ter si postavljajo zelo visoke, pogosto izredno težko dosegljive standarde, kako naj bi bili videti.

To pa lahko vodi v pretirano spreminjanje svojega izgleda s pomočjo plastičnih operacij, do odvisnosti od fizične aktivnosti ter do razvoja motenj hranjenja.

Kot že omenjeno, ni nujno, da posameznik deluje na perfekcionistični način na vseh življenjskih področjih. Perfekcionizem se lahko izraža na različne načine.  Vsekakor pa je pogosto zelo zavirajoč ter vodi v marsikatere neprijetne občutke ter celo razvoj nekaterih mentalnih bolezni.

 

 

KAKO PRI SEBI PREPOZNAMO PERFEKCINOSTIČNI NAČIN DELOVANJA?

Ker perfekcionisti SAMI SEBI postavljajo visoke standarde, večino le-the izvira iz PREPRIČANJ, ki jih imajo o sebi, svetu in drugih ljudeh.

Prepričanja lahko prepoznamo tako, da opazujemo način, kako se pogovarjamo sami s seboj.

Perfekcionisti namreč uporabljajo precej MISELNIH NAPAK. Predvsem razmišljajo črno-belo (“vse ali nič”), sami sebe in druge označujejo z raznimi žaljivimi pridevki, nemalokrat katastrofizirajo, pretirano posplošujejo ter uporabljajo miselno filtriranje.

O lastnostih mislenih napak si lahko preberete TUKAJ.

O omejujočih prepričanjih pa TUKAJ.

O obeh tematikah smo govorile tudi na našem YouTube kanalu BRSTOLOGIJA.

 

IZ KJE IZVIRA PERFEKCIONIZEM?

Vpliv na to, da se pri nekom razvije perfkekcionizem ima kombinacija različnih dejavnikov.  Ni nujno, da se vsi pojavijo pri perfekcionističnem posamezniku.

 

  • VZGOJA

Če se že starši vedejo na perfekcionistični način, se ta kasneje lahko razvije tudi pri otroku.

Obenem do perfekcionizma lahko pride v primeru, da starši otrokom že od malega postavljajo neralno visoke standard glede njegovih uspehov, dosežkov in vedenja.

Primer: če je bil posameznik pohvaljen s strani staršev zgolj, če je prejel odlično oceno, bo tudi v odrasli dobi stremel k najboljšim rezultatom, saj bo imel občutek, da je samo na ta način lahko pohvaljen, dober, sprejet.

 

  • STRAH PRED ZAVRNITVIJO

Če je perfekcionist v otroštvu doživel zavrnitev, lahko v odrasli dobri razvije prepričanje, da bo sprejet zgolj, če bo dosegal “popolnost”.

Primer: perfekcionist je bil pri športni vzgoji pogosto  izbran med zadnjim, ko so izbirali člane za ekipne športe. Hkrati je lahko opazoval tiste, ki so bili vedno med prvimi ter tako razvil prepričanje, da bo sprejet in všečen zgolj v primeru, da bo najboljši.

Lahko razvije prepričanje, da bo samo s “popolnostjo” dosegel sprejemanje s strani drugih.

Občutek ima, da ob morebitni napaki ne bo  sprejet in ljubljen.

Mnogo ljudi razvije perfekcionistični način delovanja kot “ščit” pred občutki sramu, krivde, zavrnitve, neuspeha, nezadostnosti.

 

  • OSEBNOST

Perfekcionizem je bolj pogost pri ljudeh, ki so po naravi bolj organizirani,  analitični,, disciplinirani, uveljavljajo svojo voljo , so manj kreativni, se bolj znajdejo v strukturiranih, rigidnih okoljih ter imajo visoko potrebo po sprejetosti s strani drugih.

Seveda pa se perfekcionizem lahko razvije tudi pri ljudeh z drugačno osebnostno strukturo.

 

  • DRUŽBENO OKOLJE

Družebno okolje ima zelo velik vpliv na razvoj perfekcionizma. Predvsem za sodobno “zahodno” družbo, je značilen individualizem, poveličevanje uspeha , tekmovalnost ter podvrženost medsebojni primerjavi (največ preko družbenih omrežji).

 

KAKO SE LAHKO ZNEBIMO PERFKECIONISTIČNEGA NAČINA DELOVANJA?

 

  • PREPOZNAVANJE SVOJIH OMEJUJOČIH PREPRIČANJ IN VZORCEV RAZMIŠLJANJA

Ker so podlaga za perfekcionizem predvsem omejujoča prepričanja, je pomembno, da jih prepoznamo, opazimo, kako nas omejujejo ter se naučimo, kako jih lahko spremenimo.

Kako to naredimo?

  • Vedenjsko kognitivna terapija (VKT) – čeprav gre za psihoterapevtski pristop, lahko VKT prijeme na učinkovit način implementiramo na vsa področja življenja.

VKT se namreč v veliki meri posveča prepričanjem in mislim ter se ukvarja s tem, v kakšenm razmerju so do naših čustev in občutkov.

Več o Vedenjsko kogntiivni terapiji si lahko preberete TUKAJ.

Informacije o prepoznavanju in obvladovanju omejujočih prepričanj in miselnih napak najdete tudi v naši E-KNJIGI o doživljanju in oblvadovanju anksioznosti, tesnobe, ki jo najdete TUKAJ.

 

  • ČUJEČNOST

Je tehnika sproščanja, ki nas nauči večje prisotnosti v danem trenutku. Perfekcionisti namreč svoje misli večino časa usmerjajo v prihodnost. Razmišljajo o ciljih ter vseh nalogah, ki jih “morajo” še opraviti, da dosežejo svoje standard popolnosti.

Čuječnost perfekcionista umiri in mu omogoči, da je bolj prisoten v danem trenutku.

 

  • TEHNIKE SPROŠČANJA

Tudi sicer je za perfekcionista dobro, da se posveča kateri izmed tehnik sproščanja.

Zaradi vseh pritiskov in obveznosti, ki si jih perfekcionist nalaga, pogosto čuti precej stresa in napetosti. Zato je dobro, da najde način, kako se resnično globoko sprostiti in umiriti.

O tehnikah sproščanja si lahko več preberete TUKAJ.

 

  • PRAVILO 80%

Gre za preprosto tehniko, ki je meni osebno pomagala, da sem se v nekaterih primerih znebila perfekcionističnega načina razmišljanja.

Predvsem mi je bila v pomoč takrat, ko sem odlašala z zaključevanjem nalog, ker sem nenehno iskala, kaj lahko še spremenim in izboljšam.

Gre preprosto za to, da si rečem da so stvari DOVOLJ DOBRE takrat, ko dosežejo 80% mojih standardov. Ker 100% niti nikoli ne dosežem, ker je vedno še kaj, kar lahko izboljšam in spremenim.

 

Seveda je dobro, da stremimo k izboljšanju, napredku in doseganju ciljev. Pomembno pa je, da le-to ne vpliva na naše živlejnje na način, da nam povzroča stres, pretirano obremenjenost, skrbi in tesnobne občutke.

 Perfekcionizem NI zdravo doseganje ciljev in rast.

Osebni napredek in izboljšanje je čisto nekaj drugega. Več o tem, kaj pravzapšrav pomeni OSEBNA RAST, si lahko preberete TUKAJ.

Če ne znamo uživati v procesu, če se nismo sposobni veseliti svojih dosežkov ter se pretirano obremenjujemo ob vsakem neuspehu in krtiki, se lahko soočamo s perfekcionističnim načinom delovanja, ki ne prinaša nič dobrega.

Najbolj pomembno je, da naredimo, kar lahko, s tistim, kar imamo, tam kjer smo. Da se potrudimo v okviru svojih trenutnih zmožnosti, sposobnosti in prioritet.

 

 
E-KNJIGE

v kolikor želite narediti nekaj dobrega zase in za svoje dobro počutje, vam lahko prav pridejo naše e-knjige.

E-knjiga za dobro samopodobo pripomore k krepitvi samopodobe in boljši predstavi o sebi.

E-knjiga za lažje obvladovanje anksioznosti oziroma tesnobe, omogoča lažje soočanje z anksioznimi občutki, obvladovanje misli in spopadanje z omejujočimi prepričanji.

E-knjiga za lažje obvladovanje stresa in preprečevanje izgorelosti omogoča boljše razumevanje stresnega odziva, lažje soočanje s stresnimi dogodki ter pomaga pri iskanju rešitev za učinkovito soočanje s skrbmi in napetostmi.

SORODNI PRISPEVKI

Related Posts

Avatar
O avtorici

Po poklicu sem diplomirana politologinja in magistrica Komunikologije. Od samih začetkov dalje sem tudi del ekipe BRST psihologije, kjer sodelujem predvsem pri izvedbi predavanj, delavnic in izobraževanj, skrbim za zunanjo podobo, marketing in finance podjetja ter sem avtorica spletnega treninga premagovanja stresa. Obenem ustvarjam tudi svojo spletno stran www.kajastrnisa.com, kjer s svetom delim različne zanimivosti s sveta psihologije ter vsega, kar me zanima, navdihuje in izpopolnjuje.