You have 0 items in your cart
Velikokrat slišimo, da moramo “osebno rasti”, da napredujemo, spremenimo stvari, ki nas ovirajo in se predvsem boljše počutimo.
Toda kaj sploh pomeni osebna rast? Katera področja zajema? In zakaj je dobro za nas, da se z njo ukvarjamo?
Ker je osebna rast zelo pogosto rabljena beseda, si veliko ljudi napačno predstavlja, kaj sploh pomeni.
V tem prispevku zato skušam pojasniti, kaj sploh je, kdaj se dogaja in katera področja vključuje.
Lahko bi rekli, da pomeni mentalni, fizični, družbeni, čustveni in duhovni razvoj, ki posamezniku omogoča, da živi bolj produktivno, zadovoljno in polno življenje.
Osebna rast ni nekaj, kar ima začetek in konec. Je vseživljenjski proces, ki se nikoli ne konča. Je proces spreminjanja, učenja, razvijanja.
Obsega spreminjanje načina razmišljanja, doživljanja, čustvovanja in vedenja. Velikokrat lahko osebna rast predstavlja velik izziv, a je na drugi strani zelo izpopolnjujoča ter za vedno spremeni naše življenje.
Pri tem ne gre za linearni proces. Tudi če veliko delamo na sebi in osebno rastemo, še vedno lahko pride do obdobji, ko se ne počutimo najboljše, ko dvomimo vase, ne razumemo stvari. itd.
Osebna rast pomeni razvoj posameznih veščin, razumevanje, vpogled vase, lastno doživljanje in ne pomeni odsotnosti slabih občutij.
Znani pisatelj in zgodovinar Yuval Noah Harari je dejal, da je proces samo-raziskovanja velikokrat naporen in zelo dolgočasen. Razumevanje sebe in drugih ni lahko. Potrebno je veliko analiziranja, dreganja po preteklosti, sprejemanja stvari, ki nam niso všeč, itd.
Kakor pravi znani pregovor “pot na goro je morda težka, a razgled z vrha je čudovit”.
Brez truda je težko priti do določenih spoznanj in spremeniti stvari, ki si jih želimo.
Veliko ljudi misli, da bodo s pomočjo osebne rasti dosegli brezmejen občutek sreče, popoln notranji mir, jasnost ali celo perfekcijo v svojem življenju. Zdi, se jim da bodo dosegli točko, kjer bodo čutili popolno srečo in zadovoljstvo.
Toda osebna rast ne pomeni vedno tega. Seveda pride do občutkov sreče, zadovoljstva, veselja. To so življenjski občutki, ki jih v določenih trenutkih čuti vsak izmed nas.
Ampak namen osebne rasti je več kot to.
Je sprejemanje in razumevanje sebe in drugih tudi, ko nam ni lahko.
Tudi, če smo zadovoljni s sabo in svojim življenjem, je proces spoznavanja sebe lahko zelo zanimiv. Pomaga nam bolje razumeti druge, kar pomeni, da imamo lahko boljše in bolj povezane odnose. Lažje se soočimo s težkimi situacijami, bolj lahko razumemo neprijetne občutke in smo odločnejši pri sprejemanju življenjskih odločitev.
Primer: če nas zapusti partner, ker ima drugačne življenjske interese kot mi, bolj razumemo in lažje predelamo razhod, saj lažje sprejmemo situacijo, se hitreje poberemo in vidimo, kaj se iz razhoda lahko naučimo. Bolj razumemo partnerja, manj obsojamo in gremo lažje z življenjem naprej. Hkrati sprejmemo neprijetne občutke, lahko vemo, kako se z njimi soočiti in jih predelati.
Obenem veliko ljudi misli, da je osebna rast povezana zgolj z nami kot posamezniki. Čeprav je osebna rast doživeta na izrazito subjektivni ravni, je močno prepletena tudi z našim zunanjim svetom. Maslow je na primer dejal, da morajo tisti, ki si resnično želijo osebnega napredka, svoj fokus preusmeriti iz sebe na zunanji svet.
Maslow je ta proces poimenoval samo-transcendenca, kar dobesedno pomeni, “preseganje sebe”.
Raziskovanje, odkrivanje sebe je razumel kot del samo-aktualizacije, ki ji nato sledi samo-transcendenca.
Samo-aktualizacija je del, ko spoznavamo sebe, svoje osebnostne lastnosti, razvijamo svoje talente, presegamo slabe navade itd.
Nasprotno pa samo-transcendenca pomeni, da postavimo na stran svoje potrebe, svoje lastnosti, veščine in znanja, da delujemo v smeri večjega (skupnega) dobrega.
Doktorica psihologije dr. Gaby Pfeifer iz Univerze Leeds Beckett osebno rast razume kot dvofazni proces.
Prva faza vključuje konvencionalne objekte samo-aktualizacije, kot so razvoj samozavedanja (da se zavedamo sebe, svojih dejanj, misli, prepričanj, itd.) in gradnje identitete, razvijanje talentov, spreminjanje slabih navad, itd.
Druga faza pa vsebuje samo-transcendenco. Fazo, ko gremo “preko sebe”, ko delujemo v smeri dobrega za širšo družbeno skupnost. Ko razumemo, da naša dejanja vplivajo na druge in delujemo v skupno dobro tudi, če se moramo zato čemu odpovedati ali nam je celo v določeni meri neprijetno.
Osebna rast je sicer lahko zavedna ali nezavedna.
Zavedno se lotimo osebne rasti takrat, ko se odločimo, da želimo o sebi ali svetu izvedeti kaj novega, ko skušamo razumeti svoje osebnostne lastnosti, ko se lotimo spreminjanja svojih navad, prepričanj, ko želimo bolje razumeti, zakaj se obnašamo tako kot se, itd.
Velikokrat je osebna rast nezavedna. Ko na podlagi izkušenj ali različnih dogodkov sami pridemo do spoznanj, sprememb v načinu razmišljanja, pogledih nasvet, itd.
Na primer, če gremo na potovanje v nerazvite dele sveta, lahko z življenjem v bolj preprostem okolju veliko spoznamo o drugih in svetu ter spremenimo tudi svoj način razmišljanja, obnašanja in delovanja.
Odvisna je od posameznikovih osebnih lastnosti, okolja, navad, prepričanj, življenjskih izkušenj, itd.
Vsak osebno rast tako razume in doživlja na svoj način.
Sama razumem osebno rast kot proces učenja, spoznavanja in razumevanja sebe in hkrati drugih, sveta in okolja v katerem živimo.
Osebna rast zame pomeni, da:
Zakaj se meni zdi pomembno, da osebno rastem, se razvijam in spreminjam?
Ker prepoznavam vzorce razmišljanja, obnašanja, vedenja, ki so me v preteklosti pripeljala do stvari, ki mi v življenju niso koristile in spoznavam tiste, ki so delovale mojo korist.
Prepoznavam vzorce vedenja, ki mi škodujejo, bolj razumsko sprejemam odločitve, delam manj podobnih napak kot v preteklosti, vidim, kaj mi koristi in si lažje postavljam prioritete.
Bolj razumem, kako deluje svet in kako delujejo drugi. Tako lahko izkoristim svoje prednosti za to, da naredim nekaj tudi za svet in za ljudi okrog mene.
Osebna rast še zdaleč ni zgolj branje knjig za osebno rast in razvoj!
Ne me narobe razumeti. Super je, da kdaj v roke vzamemo kakšno knjigo, ki nam pokaže drugačen pogled na svet, spremeni našo perspektivno ali nas pripelje do določenih spoznanj.
Toda na drugi strani knjige lahko posameznika zmedejo, ni tudi nujno, da so v skladu z našimi nazori. Lahko nas “preveč potegnejo” in jih imamo preveč za “svete”, jim preveč zaupamo. Kar pa lahko vodi tudi v razočaranje in slabe občutke.
Zato so knjige super za pridobivanje novih pogledov, spoznanj, ampak vseeno je dobro na osebno rast gledati s širšega vidika.
Kaj nam torej lahko pomaga, da osebno napredujemo/se razvijamo/spreminjamo?
1. Tehnike globokega sproščanja, na primer meditacija, čuječnost.
2. Poskušanje novih stvari.
3. Pridobivanje novih znanj/veščin.
4. Potovanja, odkrivanje novih krajev, spoznavanje drugih kultur.
5. Življenjske izkušnje.
6. Spoznavanje novih ljudi.
7. Psihoterapija/Coaching – Več o psihoterapiji si lahko preberete v enem od naših prejšnjih člankov TUKAJ.
Seveda se lahko zavedno lotimo osebne rasti tudi na druge načine.
Dobro je, da iščemo načine s pomočjo katerih napredujemo, se spreminjamo in razvijamo. Da smo radovedni in vključimo svoj raziskovalni duh takrat, ko želimo nekaj spremeniti ali priti do določenih zaključkov in spoznanj. Tako lahko živimo bolj polno življenje ter naredimo več zase, za druge in za svet v katerem živimo.
Želim vam čim več pozitivnih sprememeb in zanimivih spoznanj o sebi in svetu,
Kaja
p.s. V kolikor se vam je članek zdel zanimiv in uporaben, bom vesela, če ga delite z znanci, prijatelji, sodelavci. Morda jim napisano pride prav.
Del članka je bil napisan s pomočjo naslednjih virov:
Maslow, A. H. (1969). The farther reaches of human nature. Journal of Transpersonal Psychology,1(1), 1–9.
