MOTIVACIJA

Kaj je? Zakaj jo velikokrat izgubimo? Kako jo ponovno najdemo?

Lahko bi rekli, da je motivacija želja, da nekaj naredimo. 

Motivacija predstavlja glavni element postavljanja in doseganja ciljev. 

V vsakdanjem besednjaku navadno z besedo motivacija opisujemo razlog, zakaj določena oseba nekaj počne. 

→ Npr. Janez gre v fitnes, ker želi izoblikovati svoje telo, Ana se uči za izpit, ker želi zaključiti fakulteto in se zaposliti na delovnem področju, ki ji zanima, itd. 

Motivacija se torej dotika določenih faktorjev, ki aktivirajo, diktirajo in ohranjajo ciljno-orientirano ravnanje. 

Motivacija vključuje biološke, psihološke, čustvene in kognitivne sile, ki sprožijo določeno delovanje. 

Motivacijo predstavljajo posamezni motivi. To so želje in potrebe, ki narekujejo naše delovanje in pojasnjujejo naša ravnanja. Motivi so tisti, ki nam dajejo zagon, da naredimo tisto, kar smo si zadali. 

Vse tisto, kar nas motivira, nam povzroči prijetne občutke. 

Ko se počutimo motivirano, se nam zdi, da bi lahko »premikali gore«, komaj čakamo, da dosežemo tisto, kar smo si zadali ter naloge opravljamo lažje in z večjo lahkotnostjo. 

Toda motivacija nas velikokrat zapusti in odvihra stran. Na poti do vsakega cilja, se srečamo z nemalo preprekami, ki odganjajo motivacijo stran in nam preprečujejo, da bi uresničili tisto, kar si želimo. 

Vsi smo si že zadali kakšen cilj in kmalu ugotovili, da sama želja po določenem ravnanju ni dovolj. 

→ Verjetno si je večina izmed nas že kdaj za cilj zastavila bolj zdrav način prehranjevanja. Začetno vnemo pa so kmalu zmotili različni zunanji faktorji (npr. čokolada) in naša motivacija je odvihrala stran. 

Izguba motivacije je popolnoma normalen pojav na poti do želenega cilja. 

Če želimo doseči določen cilj, je pomembno predvsem, da vztrajamo. Kljub vsem oviram, težavam in neprijetnostim, ki nam stojijo na poti. 

Ljudje velikokrat iščemo motivacijo in se sprašujemo, kaj narediti, da ponovno zbudimo zagon, ki nas bo potisnil naprej proti želenemu cilju. 

Pravzaprav je tisto, kar bi morali iskati NAMEN in ne MOTIVACIJA. 

Če samo čakamo, da motivacija pride, odlašamo z delovanjem,  naš cilj pa se lahko vedno bolj oddaljuje. 

Včasih je potrebno določene stvari izpeljati kljub pomanjkanju motivacije.  

Za nekaterimi našimi dejanji namreč stoji zavedanje, da nekaj enostavno moramo narediti. 

→Npr. umivanje zob. Točno vemo, da nam bo vsakodnevno umivanje zob preprečilo zobne težave, zato si jih vsakodnevno umijemo in se niti ne sprašujemo ali smo motivirani ali ne. 

 

AKTIVACIJA, VZTRAJNOST IN INTENZIVNOST 

Motivacijo bi lahko razbili na tri komponente: na aktivacijo, vztrajnost in intenzivnost

1. Aktivacija pomeni odločitev, ki spodbudi določeno vedenje.

→ Primer: če se želimo naučiti kuhati, je aktivacija lahko vpis na kuharski tečaj ali nakup kuharske knjige. 

2. Vztrajnost predstavlja trud in delovanje proti cilju, kljub oviram, ki nam pridejo na proti.

→ Primer: učimo se smučati in nam gre zelo slabo, vztrajnost pripomore k temu, da nadaljujemo kljub vsem padcem, ki otežujejo naš učni proces. 

3. Intenzivnost pa se kaže v moči in količini truda, ki ga vložimo v doseganje cilja.

→ Primer: nekdo se zelo hitro nauči tujega jezika in mu zato ni potrebno porabiti veliko časa za učenje, medtem ko mora drugi za knjigami presedeti ure in ure, da osvoji potrebno znanje. 

Oba imata enak cilj, razlika pa je v intenzivnosti truda, ki ga osebi vložita v doseg cilja. 

Seveda to ne pomeni, da je tudi moč želje pri obeh različna. Lahko si oba z enako vnemo želita doseči isti cilj. Nekdo enostavno pri tem potrebuje več vložka kot drugi. 

 

SPROŽILCI MOTIVACIJE

Obstaja več razlag zakaj delujemo nasproti posameznega cilja. 

Psiholog David McCelland je razvil t.i. »Need Theory«, oziroma teorijo potrebe po dosežkih. 

Gre za motivacijski model, ki pojasnjuje, kako različne potrebe motivirajo posameznikovo vedenje. 

Vsak izmed nas naj bi imel v sebi tri vrste sprožilcev motivacije.  

Kateri tip motivacije je najbolj značilen za nas, pa je odvisno predvsem od naših življenjskih izkušenj in družbenega okolja. 

1. Potreba po moči

V smislu vplivanja na druge ljudi.  Razlikujemo med dvema oblikama moči.  Ena je sebična, egocentrična moč, ki jo čuti posameznik, ki mu je vseeno ali je njegov vpliv negativen ali pozitiven.  

→ Taka motivacija navadno žene osebe, ki trpijo za narcisoidno motnjo. 

Druga pa je družbeno-koristna moč. Pri tem posameznika žene vpliv na skupno dobro družbe ali na pozitivne spremembe pri drugih. 

→ Primer: socialni delavec je motiviran z željo po vplivanju na izboljšanje življenja oseb iz ranljivih ciljnih skupin.

2. Potreba po dosežkih

Ta potreba navadno motivira posameznike, ki v svojih ciljih vidijo določen pomen. Ljudje, ki jih žene potreba po dosežkih, velikokrat radi merijo svoje rezultate ali iščejo zunanje potrditve za svoja dejanja.

→ Najboljši primer so športniki, ki se ženejo za medaljo, rekordom ali naslovom prvaka.   

Posamezniki, ki jih žene želja po dosežkih, navadno strmijo k nenehnim izboljšavam. Težko so zadovoljni in se velikokrat ne uživajo dolgo ob svojih uspehih, saj nenehno iščejo, kje bi se lahko še izboljšali in kaj bi lahko v prihodnosti še naredili.  

3. Potreba po pripadnosti

Ta vrsta motiviranosti je značilna za posameznike, ki imajo močno potrebo po druženju ali po sprejetosti določene družbene skupine. Motivira jih lahko že sama želja po tem, da počnejo enake stvari kot njihov družbeni krog, oziroma tisti, ki so jim všeč.  

Seveda nismo vsi strogo motivirani zgolj z eno potrebo. Motivacija za določen cilj lahko izvira iz več različnih potreb, prav tako lahko drugačne cilje poganjajo različne potrebe . 

 

ZUNANJA IN NOTRANJA MOTIVACIJA 

Motivacija je lahko zunanja ali pa notranja. 

 
ZUNANJA MOTIVACIJA

Zunanji motivi so tisti, ki izhajajo iz zunanjega sveta in velikokrat vključujejo nagrade, kot so na primer: medalja, plača, diploma, pohvala, denar, slava itd. 

→ Če se učimo za izpit zgolj zato, da dobimo dobro oceno in ne zato, da bi se nekaj naučili, našo motivacijo poganja zunanji motiv. 

Posamezniki, ki so motivirani z zunanjimi dejavniki, izvajajo posamezne naloge tudi, če te niso same po sebi prijetne in v njih ne najdejo zadovoljstva.  

→ Primer: delavci v proizvodnji izvajajo nešteto ponavljajočih, dolgočasnih nalog, saj jih žene motivacija po plači, ki jo prejmejo za svoje opravljeno delo. 

Taka vrsta motivacije je spodbujena z določeno zunanjo nagrado, ki jo dobimo, ko dosežemo določen cilj ali določeno vedenje. 

»Nagrade« so sicer lahko oprijemljive (na primer denar, medalja, ocena) ali pa psihološke (na primer pohvala, pomemben položaj v družbi, itd.).  

Zunanji motivatorji so lahko zelo učinkoviti. Zelo veliko naših ravnanj je spodbujenih s pomočjo zunanjih motivatorjev. Tudi, če si včasih tega ne priznamo 🙂 

→ Na primer: po nakupih se odpravljamo k »najboljšemu sosedu«, da si naberemo pike in pridobimo nakupne ugodnosti. 

→ V službi si naložimo dodatno delo, da bi dobili povišico.

→ Vpišemo se na magistrski program, da dobimo višjo stopnjo izobrazbe, itd. 

Ljudje sicer nagrade drugače dojamemo. 

Za nekoga je lahko denarna nagrada velik motivator, nekdo drug pa je lahko bolj motiviran s priznanjem in pohvalo s strani drugih. 

Zunanjih motivatorjev se je dobro oprijeti predvsem takrat, ko nam primanjkuje notranje motivacije za določeno vedenje, ali ko imamo pomanjkljivo znanje in nam manjka kompetenc za opravljanje določene naloge,. 

Obenem nam zunanji motivatorji pomagajo, da lažje opravimo naloge, ki so nam neprijetne, dolgočasne in tiste, ki zahtevajo več truda in vztrajnosti. 

→ Na primer, če moramo na fakulteti napisati zelo dolgočasno seminarsko nalogo, nas k delovanju spodbudi cilj po dobri oceni. 

 
NOTRANJA MOTIVACIJA

Notranji motivi pa so tisti, ki izvirajo iz naše notranjosti.   

→ Na primer, ča rešimo križanko zgolj za notranje zadovoljstvo, ki ga dobimo ob dokončanju naloge.  

Motivacija za delovanje v tem primeru prihaja iz našega notranjega zadovoljstva, ki ga doživimo ob določenem vedenju, oziroma dosegu določenega cilja. 

Notranje smo motivirani takrat, ko delujemo kljub temu, da za to ne prejmemo nobene zunanje »nagrade«. 

Preprosto uživamo v aktivnosti, oziroma vidimo priložnost za raziskovanje, rast, samo-aktualizacijo ali učenje. 

Seveda tudi z notranji motivatorji prinašajo »nagrade«. Omogočijo nam dobre, prijetne občutke in zadovoljstvo. 

Tudi določene aktivnosti, ki imajo za nas globlji pomen, so lahko motivirane  s strani notranjih motivatorjev.

→ Na primer, ko pomagamo dobrodelni organizaciji pri zbiranju sredstev za revne družine. 

Notranji motivatorji torej izvirajo iz naših interesov ter iz naše potrebe po skrbi za druge. 

Gre za sebične in nesebične motivatorje. 

Ko ti dve vrsti motivatorjev delujeta v sinergiji navadno doživimo najvišjo stopnjo delovanja in najbolj dolgotrajno ohranjamo motiviranost.  

Raziskave so sicer pokazale, da so notranji motivacijski dejavniki dolgoročno bolj vzdržljivi kot zunanji. Ko namreč dosežemo določen cilj in dobimo zunanjo nagrado nam motivacija po enakem vedenju pade in težje dobimo nov zagon. 

Več zunanjih motivatorjev dosegamo, vedno manj so nam zanimivi. 

To se vidi na primer pri športnih aktivnostih, če tečemo zgolj zato, ker želimo preteči polmaraton, po doseženem cilju tek veliko hitreje opustimo, kot če tečemo zato, da si zbistrimo misli in se sprostimo. 

 

PRIORITETE IN CILJI

Ste se kdaj vprašali, zakaj nekateri ljudje odnehajo, drugi pa še naprej vztrajajo in se ženejo za želenim ciljem? 

Odgovor se velikokrat skriva v jasno zastavljenih prioritetah in ciljih. 

Motivacija je namreč velikokrat podprta z jasno zastavljenimi prioritetami in cilji. 

Če nam določena zadeva predstavlja prioriteto, se je bomo veliko lažje lotili, kot če stoji nekje na tretjem ali četrtem mestu naših prioritet. 

→ Če želimo dokončati študij, obenem pa preteči maraton in se naučiti nov jezik ter so naše prioritete postavljene v tem vrstnem redu, si bomo gotovo vzeli več časa za študijske obveznosti kot za drugi dve zanimanji. 

Dobro obvladovanje časa je pri tem ključen podporni mehanizem. 

O obvladovanju časa bomo sicer govorili kdaj drugič.

 Pomembno je predvsem, da se zavedamo svojih ciljev in prioritet ter si dobro razporedimo čas, ki nam je na voljo.

Motivacija tako predstavlja tisti občutek, ko z veseljem pristopamo do nalog in vsakodnevnih dejavnosti, ki nas vodijo do želenega. 

Toda ključno za doseg ciljev in rezultatov je naše vedenje takrat, ko motivacije nimamo. 

Včasih je dobro, da ne razmišljamo preveč, nehamo premlevat, preprosto vstanemo in se zaženemo na pot. 

Motivacija nas nato lahko preseneti in pride kar sama od sebe. 

Sicer je popolnoma človeško, da se kdaj počutimo brezvoljno, lenobno in brez zagona. 

S temi občutki ni nič narobe. So popolnoma normalen del našega delovanja.  

Včasih so lahko pozitivni in nas opozarjajo, da se moramo malce umiriti, spočiti in si nabrati nove energije za nadaljnje delovanje. 

Kadar pa nas motivacija zapusti za zelo dolgo in se dlje časa počutimo nejevoljno in brez zagona, je dobro, da si malce pomagamo z različnimi tehnikami, ki motivacijo pošljejo nazaj k nam. 

Več o načinih, kako lahko sami sebe motiviramo, si lahko preberete v našem naslednjem članku, ki bo na Brstologiji objavljen naslednji teden. 

Če ne želite zamuditi nove objave, se hitro prijavite na naše e-novičke TUKAJ in prvi boste izvedeli, kdaj se bo članek pojavil na BRSTOLOGIJI. 

Spodleti nam lahko samo, če nehamo vztrajati.

Želim vam čim več zagona in energije. 

Da boste lahko dosegli vse tisto, kar si želite. 

Pozdravček, 

Kaja 

 

 

 

 

 

p.s. V kolikor se vam je članek zdel zanimiv, bom vesela, če ga delite z znanci, prijatelji, sodelavci. Morda jim napisano pride prav.

SORODNI PRISPEVKI

Related Posts

About the author

Po poklicu sem diplomirana politologinja in magistrica Komunikologije. Od samih začetkov dalje sem tudi del ekipe BRST psihologije, kjer sodelujem predvsem pri izvedbi predavanj, delavnic in izobraževanj, skrbim za zunanjo podobo, marketing in finance podjetja ter sem avtorica spletnega treninga premagovanja stresa. Obenem ustvarjam tudi svojo spletno stran www.kajastrnisa.com, kjer s svetom delim različne zanimivosti s sveta psihologije ter vsega, kar me zanima, navdihuje in izpopolnjuje.

Sorodni Prispevki