You have 0 items in your cart
Ko govorimo o zdravju, pogosto pomislimo samo na fizično telo.
Toda naše telo, naša glava, naša psiha in duševno počutje so med seboj močno povezani in prepleteni.
Pomembno je, da skrbimo zase na vseh nivojih in vseh področjih delovanja.
Zato v tem prispevku predstavljamo 11 načinov, s pomočjo katerih ohranjamo in krepimo duševno zdravje.
Ko ljudje slišijo besedo DUŠEVNO ZDRAVJE še vedno pogosto pomislijo na odsotnost duševnih bolezni.
Predstavljajo si, da je duševno krepak in zdrav tisti posameznik, ki ne trpi za »depresijo, anksioznostjo, shizofrenijo ali podobnim.«
Toda duševno zdravje je zelo širok pojem.
Duševno zdravje pomeni, da imamo občutek notranje moči, da smo se sposobni soočati z različnimi problemi, da znamo negovati trdne in kvalitetne odnose, da obvladujemo stresne situacije, da smo sposobni prepoznavanja in ustrezne predelave svojih čustev, da imamo voljo do življenja in čutimo življenjsko vitalnost.
V tem prispevku si lahko preberete, kako lahko čisto vsak dan, že z majhnimi koraki in navadami v svojem načinu delovanja, ohranjamo psihično trdnost in se na sploh znotraj sebe boljše počutimo.
O omejujočih prepričanjih in miselnih napakah smo BRSTOLOGINJE govorile že večkrat.
Članek o prepričanjih si lahko preberete TUKAJ.
O miselnih napakah pa TUKAJ.
Naša prepričanja in pogledi na svet namreč oblikujejo našo realnost ter neposredno vplivajo na to, kako doživljamo sebe in svet.
Primer, kako lahko prepričanja vplivajo na naše vsakdanje delovanje: če sem prepričana, da je večina ljudi slabih in da jim ne morem zaupati, je logično, da bom težje spletla globoke odnose, do ljudi se bom vedla pazljivo in v njihovih dejanjih iskala potrditev svojega prepričanja, da so vsi ljudje slabi. Takoj, ko bo nekdo naredil manjši odmik od mojih pričakovanj bom to lahko razumela kot dokaz, da je oseba slaba in ni vredna zaupanja. Posledično bom do ljudi lahko neprijazna, ne bom jim dovolila, da me globoko spoznajo, posledično pa bom lahko čutila tudi osamljenost zaradi neizpolnjene psihološke potrebe po bližini in pripadnosti.
Zato je pomembno, da vidimo, kateri so tisti pogledi na svet in nase, ki nas omejujejo in nam preprečujejo, da bi se zares dobro počutili.
Ljudje nenehno čutimo.
Dobro je, da prepoznamo svoja čustva in se naučimo primernih prijemov, kako jih lahko izrazimo.
Kar nekaj čustev je v družbi še vedno sprejetih precej negativno.
Posledično jih pogosto zadržujemo in jih tako ne predelamo na ustrezen način.
Na primer jeza in žalost sta lahko takšni čustvi.
Še posebej jeza je čustvo, ki je najbolj pogosto zatirano.
Skozi življenje se nismo naučili, kako ga lahko predelamo na ustrezen način.
Na primer, ko smo bili otroci in smo začutili jezo, smo kričali, metali stvari, cepetali in podobno. Starši so nam posledično govorili, da naj obvladujemo svojo jezo, oziroma da naj se nehamo jeziti.
Posledično smo se naučili potlačiti jezo takrat, ko smo jo začutili. Nihče nam pa ni pokazal, kako lahko jezo izrazimo na ustrezen način.
Če smo jezni je na primer dobro, da gremo početi nekaj fizično intenzivnega, gremo teči v gozd, kričat v sobo, kjer nas nihče ne sliši, boksat v boksarsko vrečo ali podobno.
Enako je lahko tudi žalost pogosto zatirana. Če so nam kot otrokom govorili, da smo »cmere« in »mevže«, ko smo jokali, se posledično naučimo zadrževati jok, kar pa lahko pomeni, da svoje žalosti ne predelamo na ustrezen način.
Enako je z ostalimi čustvi. Če jih ne predelamo na ustrezen način ali jih celo zavestno potlačimo, lahko dolgoročno čutimo posledice v svojem psihičnem, oziroma fizičnem zdravju.
Čustva so namreč vztrajna in težijo k izpolnitvi svojega namena. Zato bodo slej kot prej privrela na plano. Navadno takrat, ko smo najbolj šibki in ranljivi.
Zato se nemalokrat zgodi, da ravno takrat, ko smo pod največjim stresom pride do izbruhov joka ali do jeznih izpadov, ki jim sploh ne znamo določiti pravega izvora.
O čustvih si lahko več preberete v enem izmed naših preteklih člankov TUKAJ.
– Poviša nivo endorfinov.
Predvsem kardiološko intenzivnejša vadba pripomore k povišanju teh hormonov.
Endorfinom pravijo tudi naravno protibolečinsko sredstvo, saj vpliva na lajšanje bolečin in naj bi imeli podobne učinke, kot morfij. Blokirajo namreč občutek bolečine. Obenem pripomorejo tudi k občutku evforije in navdušenja. Imajo torej podobne učinke kot opioidi (opojne substance).
Zato je po intenzivni telesni vadbi praviloma vedno počutimo polni energije, navdušeni in zadovoljni.
– Gibanje vpliva na znižanje stresnih hormonov. Še posebej rekreacija v naravi močno vpliva na znižanje kortizola.
– Pri rekreaciji gre lahko za “meditacijo v gibanju”. Pri nekaterih športih morajo biti naše misli fokusirane na igro, na dani trenutek. Tako pozabimo tegobe, ki nas pestijo, kar nam omogoči sproščenost in hitrejšo vrnitev stresnih hormonov na normalno raven.
Pomembno je, da izberemo tisti način rekreacije, ki najbolj ustreza nam, v katerem najbolj uživajo in se sklada z našim načinom življenja.
Prehrana ima prav tako velik vpliv na naše delovanje.
Vpliva na naše kognitivne funkcije, kot sta sposobnost koncentracije in spomin.
O vplivu hrane na naše možgančke, si lahko več preberete v našem prispevku TUKAJ.
Posebej, če smo veliko v pogonu, je izrednega pomena, da najdemo ravnovesje, se ustavimo in znamo kvalitetno počivati.
Kvaliteten počitek pomeni, da umirimo tako svoje telo, kot tudi svoje misli.
Dobro je, da najdemo način počitka, ki najbolj ustreza našemu življenjskemu slogu.
Če imamo na primer delo, ki je zelo fizično naporno in intenzivno, je dobro da v času počitka mirujemo, si dovolimo da se telo resnično sprosti in umiri. Na primer si privoščimo pomirjujočo kopel, se uležemo na teraso na sonček in beremo knjigo in podobno.
Na drugi strani, če naše delo zahteva precej intenzivnega možganskega delovanja (se pravi, da moramo biti pri delu zlo skoncentrirani, pozorni, ali da moramo biti zelo kreativni, razmišljati o novih način in idejah), je dobro, da v času počitka možgančkom damo možnost, da se »odklopijo«, da jih ne polnimi z novimi informacijami, da ne na primer posvetimo meditaciji, se malce odklopimo od elektronskih naprav, naredimo kratek razteg in podobno.
Pomembno je, da spočijemo tako telo, kot tudi um.
Nam omogočijo resnično globoko sprostitev telesa in duha.
Med drugim znižujejo nivo stresnih hormonov, omogočajo boljšo koncentracijo, vplivajo na boljše zavedanje in sprejemanje sebe, znižujejo občutke anksioznosti, uravnavajo krvni tlak, sproščajo mišične napetosti itd.
Tehnike sproščanja so na primer: meditacija, avtogeni trening, vizualizacija, progresivna in pasivna mišična relaksacija, čuječnost, dihalne tehnike, medicinska hipnoza in podobno.
Članek o pomenu globoke sprostitve si lahko preberete TUKAJ.
Kar nekaj tehnik sproščanja je podrobneje predstavljenih tudi v našem spletnem treningu za lažje obvladovanje stresa, ki ga najdete TUKAJ.
Ljudje smo družbena bitja in pomembno je, da spletemo globoke medsebojne odnose, saj s tem zadovoljujemo svoje osnovne psihološke potrebe po pripadnosti, sprejetosti, pomembnosti, intimnosti in varnosti.
Dobro je, da negujemo odnose z ljudmi, ki jim zaupamo, na katere se lahko obrnemo, ko imamo določene težave, ki v nas zbudijo občutek pomirjenosti in povezanosti.
Kvalitetni odnosi potrebujejo nekaj vložka. Zato je pomembno, da znamo dobro komunicirati, da se poslušamo, da si vzamemo čas za skupne aktivnosti, da se znamo pohvalit, spodbujat in tolažit.
Vsak izmed nas potrebuje krog ljudi s katerimi gradi povezanost.
Ni potrebno, da je krog velik. Važno je, da so osebe, ki predstavljajo naš intimen krog tiste ob katerih se počutimo udobno in sprejeto.
Ne pomeni, da moramo ustvarjati nekaj umetniškega (na primer slikati, kipariti, igrati inštrument itd. – čeprav so te stvari lahko odlične razno za spodbujanje kreativnosti.)
Ljudje smo v svojem bistvu kreativni.
Naši možgančki potrebujejo izzive, nagnjeni so k iskanju različnih poti, načinov.
Če ne spodbujamo njihove ustvarjalnosti se nemalokrat zgodi, da sami od sebe postanejo kreativni, ampak na žalost ne v naše dobro, saj pogosto začnejo iskati probleme, ki jih sicer sploh ni.
Zato je dobro, da v svoje življenje vpeljemo ustvarjalnost. Lahko je to umetniško ustvarjanje, ki ni potrebuje biti vrhunsko, važno je, da možgančkom omogočimo kreativnost.
Na primer gledališče, petje, risanje, slikanje, fotografija, pisanje in podobno.
Ustvarjalnost pa lahko spodbujamo tudi drugače. Na primer z iskanjem novih podjetniških idej, z ustvarjanjem novih jedi v kuhinji, ali celo z iskanjem novih načinov reševanja matematičnih problemov.
Ljudje potrebujemo občutek, da ima naše delovanje nek smisel, namen.
Lahko to pomeni, da na delovnem mestu počnemo stvari, ko so nam všeč, da vemo, da smo cenjeni in da naše delo doprinese k delovanju organizacije.
Potrebo po vključenosti pa lahko zadovoljimo tudi na druge načine. Ni nujno, da je občutek vključenosti povezan z našim delovnim mestom.
Nekateri dobijo občutek vključenosti tudi v svoji primarni družini, preko skrbi za otroke in dom, drugi lahko to potrebo zadovoljijo z udejstvovanjem v dobrodelni organizaciji ali preko svojih prostočasnih aktivnosti.
V odrasli dobi včasih pozabimo vklopiti otroško radovednost.
Za naše počutje je dobro, da imamo interese, da iščemo informacije o stvareh, ki zbudijo naše zanimanje, da smo odprti za učenje novih stvari, da preizkušamo različne aktivnost in si omogočimo različna doživetja.
Tako odkrivamo, kaj nam je v določenem življenjskem obdobju ustreza, hitreje najdemo nove ideje, se lažje soočimo s težavami.
Radovednost nam prinese nova znanja in izkušnje. Omogoči nam širši pogled na svet, krepi naše možgančke ter nam prinese večje poznavanje sebe in svoje okolice.
Radovednost lahko zbudimo z učenjem novih stvari, pridobivanjem novih izkušenj, nadgrajevanjem znanja, ki ga že imamo, branjem različne literature, spoznavanjem novih ljudi in podobno.
Pomembno je, da v svoje življenje vpeljemo veliko smeha, veselja in užitkov.
Da se znamo veseliti svojih dosežkov, biti ponosni nase, uživati v preprostih trenutkih in se čim večkrat nasmejati.
Nemalokrat zapademo v vsakdanje rutine in obveznosti ter pozabimo na preproste užitke, ki delajo naše življenje polno in zanimivo.
Vse načine krepitve duševnega zdravja, ki smo jih omenili, seveda lahko medsebojno združimo.
Na primer počitek lahko združimo s tehnikami sproščanja.
Ali pa krepitev medsebojnih odnosov z rekreacijo.
Ko skrbimo zase na več nivojih, si omogočimo, da se znotraj sebe dobro počutimo, smo bolj zadovoljni in se lažje soočamo z različnimi izzivi znotraj in zunaj sebe.
Želim vam čim več zdravja, zadovoljstva in notranje pomirjenosti.
Prispevek o krepitvi duševnega zdravja si poglejte na TEJ POVEZAVI.
V kolikor želite narediti nekaj dobrega zase in za svoje dobro počutje, vam lahko prav pridejo naše e-knjige.
E-knjiga za dobro samopodobo pripomore k krepitvi samopodobe in boljši predstavi o sebi.
E-knjiga za lažje obvladovanje anksioznosti oziroma tesnobe, omogoča lažje soočanje z anksioznimi občutki, obvladovanje misli in spopadanje z omejujočimi prepričanji.
E-knjiga za lažje obvladovanje stresa in preprečevanje izgorelosti omogoča boljše razumevanje stresnega odziva, lažje soočanje s stresnimi dogodki ter pomaga pri iskanju rešitev za učinkovito soočanje s skrbmi in napetostmi.
