You have 0 items in your cart
V prejšnjem članku smo spoznali, kaj so to prepričanja, kako nastanejo in zakaj nas napačna prepričanja lahko omejujejo.
Prispevek si lahko preberete TUKAJ.
Sedaj vemo, da prepričanja vplivajo na naše delovanje, ne vemo pa točno, kako lahko preproznamo, katera nam delajo škodo in katera so nam v podporo.
Naša prepričanja so močno povezana tudi z našimi mislimi. Stavki, ki jih govorimo sami sebi, so namreč velikokrat posledica prepričanj, ki jih imamo o sebi in svetu.
Če opazujemo svoj samogovor, lahko opazimo tudi nekatera omejujoča prepričanja, ki so podlaga posameznim besedam, ki nam švigajo po glavi.
Kateri so torej tisti stavki, ki lahko izvirajo iz posameznih omejujočih prepričanj?
“ŽELIM, AMPKAK…” IN “KAJ PA ČE…”
“Želim, ampak….” je najbolj pogosti stavek, ki mu sledi določeno prepričanje.
Nekateri primeri:
“Želim se preseliti, ampak ni ničesar pametnega na razpolago”.
“Želim napisati knjigo, ampak bo šlo preveč časa za to in zagotovo knjiga ne bo dovolj zanimiva”.
“Želim si biti pevka, ampak sem prestara za menjavo kariere.”
“Želim si biti zaljubljena, ampak me je strah, da bom ponovno razočarana”.
Kot sem že omenila v prejšnjem prispevku, je potrebno ločiti omejujoča prepričanja od realnih omejitev.
Če imamo na banki premalo denarja, da bi si privoščili novo hišo, je to verjetno realna omejitev. Če pa imamo že v naprej izoblikovano mnenje, da je nepremičninski trg vedno nestabilen in je vložek preveč tvegan, gre lahko za prepričanje, ki nas omejuje in zadržuje pri doseganju želenega.
Če želim postati pevka, ampak imam zdravstvene težave z glasilkami in res slab posluh, so moje omejitve realne. Če pa me skrbijo leta, gre za prepričanja, ki sem si jih verjetno izoblikovala skozi življenje.
Vprašajte se: »kaj resnično želim v življenju? Kaj bi naredil/a, če bi vedel/a, da ne morem spodleteti in da se mi ne more zgoditi nič?«.
Če nimate tistega, kar si želite, se preprosto vprašajte: »zakaj ne?«
Nanizajte razloge enega za drugim.
Razlogi, ki jih navedete lahko predstavljajo nekatera prepričanja, ki vas zadržujejo na poti do cilja.
Ok, sedaj vemo, da prepričanja vplivajo na našo realnost. Zato jih lahko samo spremenimo in bomo dosegli vse želje in cilje, kajne?
No, ni vse tako preprosto.
Prepričanja so veliko bolj trdovratna kot se morebiti zdijo na prvi pogled.
Naslednje predpostavke o prepričanjih skušajo pojasnit njihovo naravo:
1. Ne moremo kar vsega verjeti.
Prepričanja velikokrat izhajajo iz izkušenj. Če imamo prijatelja, ki nenehno zamuja, mu težko verjamemo na besedo, ko nam zatrdi, da bo naslednjič res točen. Tudi, če se trudimo, da mu verjamemo, nam naše izkušnje dajejo vedeti, da temu verjetno ne bo tako.
2. Prepričanja so fluidna.
Med seboj se lahko mešajo in si tudi nasprotujejo. Lahko nekaj časa v nekej trdno verjememo, a se to čez čas spremeni.
3. Za večino prepričanj sploh ne vemo, da jih imamo.
Filozof Charles Sanders Peirce je rekel, da naša prepričanja niso zavestne misli ampak nezavedna predvidevanja, ki se izražajo skozi naše obnašanje. Ne moremo dvomiti v nekaj, za kar sploh ne vemo, da verjamemo. Svoje glave pravzaprav nikoli ne moremo do potankosti poznati. In prej, ko se s tem sprijaznimo, lažje nam je 🙂
Žalostno dejstvo omejujočih prepričanj je, da velikokrat živimo in doživljamo napačna obnašanja do točke, ki potrjujejo našim napačnim prepričanjem.
Ljudje omejujoča prepričanja »programiramo« v naš sistem na način, da postanejo »samo-uresničujoče se prerokbe«.
Prepričanja nas vodijo, da se obnašamo tako kot se. So podlaga za naše vedenje in odzive na okolico. Zaradi napačnih prepričanj se vedemo na določen način in podzavestno ali zavestno iščemo potrditve v zunanjem svetu, da so ta prepričanja pravilna.
V prvem delu članka smo spoznali, kako lahko preproznamo omejujoča prepričanja.
V nadaljevanju pa vam razkrijem, kako jih lahko premagamo in spreobrnemo v takšna, ki bodo podpirala naše delovanje.
Dobro je, da za vsako omejujoče prepričanje najdemo protiargumente in oblikujemo obratno prepričanje, ki bo delovo v našo korist.
Spodaj je navedenih nekaj primerov:
Obratno prepričanje bi lahko bilo: »Sam sem odgovoren za svoje življenje. Okoliščine so takšne kot so, ampak lahko določam svoj odnos in obnašanje, ki ga imam do njih«.
Obratni prepričanja bi lahko bilo: »Življenje je polno užitkov. V redu je, če sem sproščen in če se zabavam. Življenje je pustolovščina in učim se, da sprejmem tako vzpone kot padce. Hvaležen sem, da lahko tudi uživam in se imam dobro in si to tudi zaslužim.«
Obratno prepričanje bi lahko bilo: »V redu je, če kdaj tvegam, tudi v redu je, če mi spodleti, veliko se lahko naučim iz vsake napake, tudi to je del uspeha«.
Obratno prepričanje bi lahko bilo: »Skrb nima nikakršnega vpliva na rešitev problema, moja dejanja pa, dobro je če začnem ukrepat, da rešim problem«.
Tako kot na vseh področjih, je tudi za spreminjanje omejujočih prepričanj potrebno veliko časa in vztrajnosti.
Preden se nam obratno prepričanje zasidra globoko v podzavest in postane del nas, moramo resnično verjeti vanj. To pa lahko naredimo predvsem tako, da si obratna prepriačnja čim večkrat ponovimo in da poiščemo čim več protiargumetov za posamezno omejujoče prepričanje. Ter da vpeljemo v svoje živlejnej obnašanja, vedenja, ki bodo podpirala tista prepričanja, ki bodo delovala v našo korist.
Ker so prepričanja zelo trdovratna in globoko zakoreninjena znotraj nas, je priporočljivo, da nam pri njihovem spreminjaju pomaga izkušen terapevt. Zakaj je terapija priporočljiva, si lahko preberete TUKAJ. S pomočjo terapevtskega procesa namreč spoznamo, katera prepričanja so zares tista, ki nas zadržujejo ter se naučimo različnih tehnik in načinov premagovanja omejujočih prepričanj.
Zid, ki stoji med tistim, kar smo in tistim, kar želimo biti, gradimo z omejujočimi prepričanji o sebi in svetu. Ne dopustimo, da raste še naprej, ampak ga počasi podirajmo. Tako, da iz njega odstranimu vsako omejujoče prepričanje posebej. Dokler zid ne bo tako majhen, da ga bomo lahko preprosto preskočili 🙂
Želim vam prijetne poletne dni.
Pozdravček,
Kaja
p.s. V kolikor se vam je članek zdel zanimiv, bom vesela, če ga delite z znanci, prijatelji, sodelavci. Morda jim napisano pride prav.
Članek je bil napisan s pomočjo naslednjih virov:
