Jeza - najbolj pogosto neprimerno izraženo čustvo

JEZA

Najbolj pogosto neprimerno izraženo, zatrto in nerazumljeno čustvo

Jeza naj bi bila najbolj nerazumljeno in največkrat zatirano čustvo.

V zgodnjem otroštvu smo se večinoma odzivali in vedli na podlagi nagonskih impulzov.

Ko smo bili majhni otroci,  smo navadno svoje jezne občutke izražali tako, da smo se ozvali z agresijo,  metali stvari, kričali in podobno.

Ker smo ljudje družbena bitja, smo se morali seveda naučiti civilno vesti v svojem okolju, zato smo postopama začeli na eni strani obvladovati svojo jezo, na drugi strani pa jo aktivno zatirati.

Redko so nam namreč pokazali, kaj pa lahko naredimo s to jezo, kako jo lahko izrazimo na primeren način.

Toda jeze je čustvo, tako kot vsa ostala in če je ne izrazimo ter predelamo na primeren način, pogosto privre na plano v najbolj neprimernem trenutku.

Zato se ljudje znašajo nad nič krive podpornike telefonskih podjetji, oslužbence na občini, dostavljalce hrane in podobno.

 
JEZA JE ČUSTVO AKCIJE 

Če ji ne pustimo, da se izrazi na primeren način pomeni, da jo aktivno zatremo.

Če opazujemo svoje občutke, ko nas obišče jeza, vidimo, da nas naravno želi poriniti v neko delovanje.

Tako kot je jok naravno praznenje/sproščanje žalosti, je pri jezi neka akcija.

Če pogledamo otroka vidimo, da takrat, ko je jezem meče stvari, udarja in kriči.

Zato čustvo jeze predelamo s pomočjo aktivnega delovanja.

Seveda v določenih situacijah nimamo možnosti, da jezo v danem trenutku primerno predelamo.

Če delamo v trgovini in zahtevno vedenje naše stranke sproži v nas občutke jeze, je seveda dobro, da imamo nekej prijeme, kako se lahko v danem trenutku pomirimo. Jezo pa potem kasneje izrazimo in predelamo na primeren način.

Za pomiritev v danem trenutku lahko pomaga tudi štetje, prestopanje, mečkanje papirja, stiskanje antistresne žogice in pomirjajoče besede (sami sebi namenimo nekaj pomirjajočih besed (na primer: “ni v redno, da se razburjaš”, “bodi čimbolj prijazen/na, na ta način ponavadi največ dosežeš”, “umiri se, ne obremenjuj se” in podobno).

Zato zgornji postopki za kratek čas sicer umirijo jezo, toda dolgoročno ne pomagajo, da jo predelamo na primeren način.

Vsako čustvo ima svojo energijo, ki potrebuje drugačno pozornost in obravnavo.

Omenili smo, da je jeza čustvo akcije, ko smo jezni navadno čustimo vročino po telesu (vsi poznamo stavek, da nekdo “vre od jeze”), željo po premikanju, posebno zgorenjega telesa in rok, obraz postane napet in podobno.

 
IZRAŽANJE JEZE

Za primerno izražanje jeze si lahko izberemo enega izmed spodaj navedenih načinov:

 

Kričanje

Vemo, da je kričanje na druge neprimerno in dolgoročno za seboj pusti še več neprijetnih občutkov. Toda tudi kričanje ima svojo funkcijo in če ga uporabimo na primeren način, nam je lahko v pomoč pri izražanju jeze.

Kako torej lahko kričimo na primeren način? Dobro je, da se odmaknemo stran od drugih, da stopimo ven, gremo v gozd ali v sobo, kjer smo lahko sami.

Kričimo lahko v blazino, na drevesa v gozdu, v zrak.

Ker smo se v mladosti naučili obvladovati izpade kričanja, nam je pogosto sprva neprijetno, toda ko si dovolimo izraziti jezo s pomočjo kričanja nekje v naravi, ima kričanje lahko odlične sproščujoče učinke.

 

Fizična aktivnost

Pri izražanju jeze ima navadno najboljši učinek intenzivna vadba, kjer pustimo jezi, da izrazi svojo energijo.

Zato je ravno boks pogosto tisti, ki je najbolj pogosto na vrhu seznamov načinov, kako se lahko soočimo z jezo.

Če imamo v stanovanju možnost, da si postavimo boksarsko vrečo, je to lahko eden izmed načinov primernega praznenja jeznih občutkov.

Seveda lahko pomagajo tudi druge visoko intenzivne aktivnosti, kot so šprint, gorsko kolesarjenje, visoko intenzivna vadba in podobno.

 

Sprehod in pogovor s seboj

 Sprehod ima “zdravilne učinke” za skoraj vse vrste izražanja čustev.

Ko hodimo smo v pogonu, v delovanju, zraven pa imamo čas, da razmislimo ter v glavi izrazimo vse tisto, kar je bilo mogoče v danem trenutku neprimerno.

Na sprehodu s samim seboj je dovoljeno vse, tudi žaljivke, grde besede, kričanje in podobno.

 

Pisanje

Tudi pisanje je odlično orodje za izražanje praktično vseh čustev, ki jih doživljamo.

Nekateri hranijo prav poseben dnevnik čustev, kamor si zapsujejo sva svoja čustva, občutke in razmišljanja, ki se pojavijo pri doživljanju posameznih čustev.

Izražanje čustev s pomočjo pisanja nam lahko pomaga, da vidimo v kakšnih situacijah se navadno sproži določeno čustvo, kaj ob tem razmišljamo, in kako odreagiramo.

Na ta način lahko razmislimo, če lahko na situacije, ki nam sprožijo jezo, pogledamo z drugega zornega kota, če lahko kako drugače odreagiramo in podobno.

 

Igranje vlog

Tudi igranje vlog lahko uporabimo v različnih situaicjah izražanja in predelave čustev.

Kako to naredimo? Lahko pred sebe postavimo stol, plišasto žival ali lutko ter ssi predstavljamo, da je oseba, ki jih razlgamo, zakaj smo jezni.

 
POVOD JEZE

Ko enkrat izrazimo jezo in sprostimo njeno energijo, se nadaljne lahko usmerimo v samo situacijo, ki je bila povod za sprožitev jeze. 

Pri tem nam lahko pomagajo vprašanja:

“Katere misli so sprožile moje občutke jeze?

Ni dogodek tisti, ki sproži določeno čustvo ampak misli, ki se pojavijo ob tem dogodku.

Na primer, če pridemo domo iz službe in opazimo razmetano stanovanje. Ne bo nered tisti, ki je sprožil našo jezo, ampak misli, kot so: “Ponovno je vse razmetano, nenehno sem za vse sam/a, dovolj imam da hodim iz službe v cel kaos, kako so lahko otroci tako nemarni , ne držijo se nobenih dogovorov in podobno.”

Če bi bile ob prihodu domov in videnem neredu moje misli: “O zgleda so se otroci igrali, vidim da se zabavajo” ali “Fino, lahko še malce pospraivm stanovanje in se sprostim ter sem zraven še malce fizično aktiven/na”, zagotovo ne bi čustili jeze ampak mirnost, sproščenost.

Nato se lahko vprašamo:

“Je moja jeza upravičena?” “Ali lahko na zadevo pogledam iz drugega zornega kota?”

Če pogledamo prejšnji primer iz drugega zornega kota, se lahko vprašam: “Ali je razmetano stanovanje res tako grozna stvar? Ali ni boljše, da se osredotočim na to, da sem končno doma, da lahko počenm kaj prijetnega, da otroci niso pospravili sovjih igrač, ker se verjetno zbavajo s čim drugim in se imajo fino ter uživajo otroštvo in podobno.”

Tudi če to pogledam na tak način je vseeno lahko moja jeza opravičena, ker se niso držali dogovora.

Če ocenimo, da smo bili zaradi določene situacije opravičeno jezni, je dobro, da skomuniciramo svoje občutke osebi oziroma osebam, katerih dejanja so lahko vplivala na sprožitev naših misli in jeznih občutkov.

 

KOMUNICIRANJE ČUSTEV

V tej fazi je v redu, da skumonuciramo vpletenim osebam, kako smo se počutili ob določenem njihovem ravnanju, kaj smo ob tem mislili in kako nihova dejanja vplivajo na nas.

Dobro je, da faza pogovora pride po tem, ko smo že primerno izrazili svoje jezne občutke.

To pomeni, da je dobro, da gremo na primer najprej kričati v sobo ali na sprehod v naravo, šele na to, ko umirimo čustva, pa si vzamemo čas za pogovor.  

Tako preprečimo, da delujemo na podlagi trenutkih čustvenih vzgibov in se pogovorimo na bolj objektiven, racionalni način.

Na primer otrokom lahko rečemo, da se usedejo za mizo, da smo jezni, ker stvari niso pospravljene, da pričakujemo, da vse pospravijo v dogovrjenem roku, da bodo potem lahko počeli prijetnejše stvari in da je pomembno, da se držijo dogovora.

Ker smo bili celo svoje življenje navajeni točno določenih rekacij in načinov delovanja, se nam mogoče takšni prisotpi zdijo kompleksni in težko realizirani v realnem življenju,

Ampak pomembno je, da opazujemo svoje rekacije, da se zavedamo, kdaj pride do določenih čustev in poskušamo na situacije in na naše odzive pogledati z drugega zornega kota.

Tako se bomo boljše počutili znotraj sebe, hkrati pa bodo tudi naši odnosi z drugimi veliko lepši in prijetnejši.

 
E-KNJIGE

V kolikor želite narediti nekaj dobrega zase in za svoje dobro počutje, vam lahko prav pridejo naše e-knjige.

E-knjiga za dobro samopodobo pripomore k krepitvi samopodobe in boljši predstavi o sebi.

E-knjiga za lažje obvladovanje anksioznosti oziroma tesnobe, omogoča lažje soočanje z anksioznimi občutki, obvladovanje misli in spopadanje z omejujočimi prepričanji.

E-knjiga za lažje obvladovanje stresa in preprečevanje izgorelosti omogoča boljše razumevanje stresnega odziva, lažje soočanje s stresnimi dogodki ter pomaga pri iskanju rešitev za učinkovito soočanje s skrbmi in napetostmi.

SORODNI PRISPEVKI

Related Posts

O avtorici

Po poklicu sem diplomirana politologinja in magistrica Komunikologije. Od samih začetkov dalje sem tudi del ekipe BRST psihologije, kjer sodelujem predvsem pri izvedbi predavanj, delavnic in izobraževanj, skrbim za zunanjo podobo, marketing in finance podjetja ter sem avtorica spletnega treninga premagovanja stresa. Obenem ustvarjam tudi svojo spletno stran www.kajastrnisa.com, kjer s svetom delim različne zanimivosti s sveta psihologije ter vsega, kar me zanima, navdihuje in izpopolnjuje.