Duševno zdravje in dobro počutje

Zakaj je med nami prisotnih vedno več psihičnih težav?

Ali drži trditev, da tesnoba narašča in da je med nami prisotnih vse več psihičnih težav?

Zakaj je temu tako? In predvsem kaj lahko za to storimo?

 

KAJ SPLOH POMENI DUŠEVNO ZDRAVJE?

Duševno zdravje ne pomeni le odsotnosti duševne bolezni, ampak se kaže v dobrih in izpolnjujočih medosebnih odnosih, zmožnosti sprejemanja dnevnih naporov in stresov, dolgotrajni vitalnosti, življenjski moči in volji do dela in povezovanja. 

Z roko v roki z duševnim zdravjem hodi dobro počutje.  Oboje vpliva na posameznikovo razmišljanje, komunikativnost, povezovanje, učenje, razvoj. Pomeni večjo prilagodljivost, iznajdljivost in odpornost na nenadne, pa tudi dalj časa trajajoče napore in neprijetne dogodke.

Duševno zdravje in dobro počutje sta odvisna od posameznikove osebnosti in njegovega vedenja, pa tudi od okolja v katerem živi in dela. 

 

ZAKAJ JE MED NAMI VEDNO VEČ DUŠEVNIH STISK IN SLABEGA POČUTJA?

Čeprav ne gre posploševati je res, da duševne stiske in bolezni naraščajo.

Kakor sem omenila, je veliko odvisno od naše osebnosti in vedenja. Nemalo pa ima z našim psihičnim stanjem opraviti tudi naše družbeno okolje, kultura in sodobni čas, ki prinaša nove, drugačne izzive od tistih s katerimi so se v preteklosti soočali ljudje…

 

KAJ JE TOREJ TISTO, KAR NAS DELA MANJ OSEBNOSTNO TRDNE IN MANJ ODPORNE?

 

1. Naravnanost in zapovedi sodobne družbe: bit ves čas pozitivni, se dobro počutiti, biti veseli in srečni.

Preko medijev, socialnih omrežji in v družbi na sploh smo podvrženi podobam nenehnega zadovoljstva, sreče in lepih trenutkov. Posamezniki smo pod nenehnim pritiskom po tem, da »v vsaki stvari najdemo nekaj dobrega«, »da je sreča stvar odločitve«, itd. Čeprav je pozitivna psihologija vsekakor zaželena in učinkovita, so negativna čustva in slabi občutki del življenja in nenehen pritisk po doseganju družbeno predpisanih standardov »srečnega življenja« lahko dosežejo obratni učinek.

2. Nepotrpežljivost – vse pričakujemo TAKOJ.

V hitrem tempu življenja smo navajeni, da imamo vse stvari dostopne hitro in tisti trenutek, ko si jih želimo. Vsako čakanje, vsaka neprijetnost se dojema že kot neznosnost in takoj želimo odpraviti vsak slab občutek, bolečino in žalost, namesto da bi jih sprejeli, se z njimi soočili in jih predelali.

3. Prevelika pričakovanja od življenja in samih sebe.

Zapoved »vse se da, če se hoče« nas sili v želje po doseganju višjih rezultatov. Čeprav je to lahko dobro za izkoristek vseh svojih potencialov, nas pritiski in želje po nenehnem doseganju »nekaj več« lahko odvrnejo od tega, da živimo v sedanjosti.

4. Perfkecionizem – želja biti popoln na vseh področjih.

Zdi se, da smo sprejeli nazor »vse ali nič«, ali je »popolno ali pa slabo«. Nenehno težimo k tem, da bi se izkazali na vseh področjih, saj nam novodobni družbeni standardi zapovedujejo nekakšen ideal o »popolnem posamezniku«, ki je telesno privlačen, fit, poklicno uspešen in ima dobre odnose s prijatelji in družino.

5. Ogromna količina informacij, ki jih vsakodnevno prejemamo.

Ste vedeli, da po nekaterih raziskavah vsakodnevno prejmemo več informacij, kot so jih 200 let nazaj v celem svojem življenju? Internet, družbena omrežja in pametni telefoni so nam omogočili, da smo nenehno »priklopljeni«, kar pomeni, da smo vsakodnevno (hote ali nehote) podvrženi najrazličnejšim informacijam o svetu, drugih in življenju, ki zavestno ali podzavestno vplivajo na naše dojemanje sebe in družbe v kateri živimo.

6. Negotovost, nenehne spremembe

Povezano z informacijami, ki jih vsakodnevno prejemamo. Toda prejete informacije so velikokrat predstavljene brez zadostne podlage in samo površinsko, nemalokrat pa so tudi lažne (pojav »fake news«). Obenem so novice velikokrat negativno naravnane, kar pomeni, da smo posamezniki podvrženi nenehnemu ustrahovanje z v zvezi s krizami in napovedovanje slabe prihodnosti.

7. Na življenje gledamo kot na produkt, projekt.

Zdi se, da ne znamo več preprosti živeti ampak si nenehno, na vseh področjih zastavljamo želje in cilje, delamo načrte, planiramo in kalkuliramo. Če zastavljenega ne dosežemo pa se počutimo neuspešne, nesposobne in živimo z občutkom krivde in slabe vesti, ker »ne počnemo ničesar pomembnega«. Današnja družbena naravnanost namreč »zahteva« nenehno angažirano navdušenje in čustveno podporo diktiranim ciljem.

 


V takšni družbi je pomembno, da se naučimo novih pristopov soočanja z dnevnimi obveznostmi ter smo bolj prožni v vseh karakteristikah, ki so pomembne za zdravje: telesno, psihično in socialno. Ravnotežje med posameznikom in njegovim okoljem je potrebno vedno znova vzpostavljati, saj ga je vedno težje vzdrževati.

Zdi se, da se družba spreminja hitreje od posameznika in da smo malce izgubili stik s sami s sabo. Ne znamo več dobro poslušati, kaj nam resnično paše, prepoznavati stvari, ki nas omejujejo, sprejemati sebe in svojih čustev ter preprosto živeti v skladu s seboj.


 

KAKO LAHKO SKRBIMO ZA SVOJE ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE?

  • Telesna aktivnost in zdrava (uravnotežena) prehrana

Ne vplivata samo na naše fizično zdravje, ampak imata velik vpliv tudi na naše psihično stanje.

  • Sprejemati in ceniti sebe in druge

Za naše zdravje je ključno, da znamo sprejemati sebe in druge. Da se naučimo v sebi najti dobre, pozitivne stvari ter sprejeti tudi tiste, ki nam niso najbolj všeč. obenem je ključno, da sprejmemo in se trudimo razumeti tudi druge, saj le tako lahko ohranjamo dobre in pristne medosebne odnose.

  • Delati, biti dejaven, delovati, biti vključen

Delo nam da identiteto, pomeni, da smo sposobni skrbeti sami zase in nam omogoči samopotrditev. Tukaj ne gre za delo v smislu službe, ampak predvsem za delovanje, vključenost v skupnost in naravnanost k dosegu nekega skupnega cilja, ki nas žene naprej.

  • Ostati v stiku s prijatelji in družino

Bližnji nam dajejo čustveno in mentalno podporo, so del naše identitete in zelo vplivajo na naše delovanje.

  • Govoriti o svojih občutkih

Nemalokrat ne sprejmemo in ne predelamo svojih občutkov, predvsem negativnih. Čustva so zelo pomemben del nas in ključnega pomena je, da se jim prepustimo, jih sprejmemo in predelamo.

  • Naučiti se prepoznavati in spreminjati napačna prepričanja, ki nas omejujejo

Večina izmed nas v sebi nosi določena prepričanja o sebi in svetu, ki vplivajo na potek našega delovanja. Nemalokrat so nekatera izmed njih napačna in kot taka omejujejo naše delovanje ter nam preprečujejo, da bi resnično polno živeli.

  • Učiti se novih veščin

Učenje novih stvari nam daje notranjo potrditev, poveča nam samozavest in nam omogoča osebnostni napredek.

  • Počivati

Tudi počitek je ključ našega dobrega počutja. Znati se moramo sprostiti in včasih tudi preprosto počivati, »pustiti možgane na pašo« in si napolniti baterije.

  • Se sproščati

Obstaja več tehnik sproščanja, nekatere so preproste (npr.  različne tehnike dihanja), druge predstavljajo bolj globoko, resnično čustveno, telesno in mentalno sprostitev (meditacija, hipnoza, čuječnost, avtogeni trening, progresivna mišična relaksacija).

  • Delati kaj ustvarjalnega

Pomeni biti kreativen, iskati nove ideje, nove načine. Naši možgani potrebujejo ustvarjalno razmišljanje, da lahko napredujejo in se razvijajo. Ustvarjalnost je lahko umetnostna (risanje, petje, fotografiranje, igranje inštrumenta itd.), lahko pa smo ustvarjalni tudi v vsakdanjih, preprostih rečeh (priprava novih jedi, oprema doma, itd.)

  • Znati prositi za pomoč

Naučiti se moramo, da ni nič narobe s tem, da prosimo druge, da nam pomagajo, kadar smo v stiski. Ne moremo vsega predelati sami in včasih nam preprost pogled nekoga drugega lahko zelo pomaga.

 


Zdravje, telesno in duševno predstavlja  eno večjih vrednot.

Zavedati se moramo, da je skrb zase in za svoje počutje ključna, da lahko res živimo življenje, kot si ga želimo, počnemo stvari, ki nas veselijo ter dosežemo notranji mir in zadovoljstvo.

Ker konec koncev šteje samo to. Da smo zadovoljni s tem, kar imamo, s tistim, kar počnemo ter predvsem s tem kdo smo.

Nekatere preproste nasvete za boljše počutje lahko najdete tudi v našem brezplačnem priročniku 31  psiholoških trikov za boljši vsakdan, ki si ga lahko prenesete TUKAJ.


 

MODROST IN JASNA GEOGRAIFJA ŽIVLJENJA

Dobro je, da se včasih malce ustavimo in sami sebe vprašamo: Ali živimo v razmerju sami s sabo ali v razmerju z neštetimi zahtevami družbenega diktata?

Da posameznik res polni živi, pomeni, da se sooči s svojimi zmožnostmi in omejitvami ter se ukvarja s tem, kar mu omogoča osebni napredek in eksistenco.

Doseganje osebne spremembe in napredka, pomeni, da uvedemo nove veščine, ki jih pred tem nismo obvladali in smo zaradi njih bolj prilagojeni na življenje.

To pomeni, da razvijemo nove veščine spoprijemanja s stresom, poznavanje sebe in oblikovanja lastne življenjske poti. Preprosto pomeni, da se naučimo, kdaj je preveč in postaviti nam pomembne stvari na prvo mesto.

Telo in psiha sta še vedno zapleten inštrument, ki ga sodobna družba ne zna obvladovati in zato trči ob meje, ki pomeni odmik psihe od normalnega, zdravega funkcioniranja.

Človek je namreč kompleksno bitje in našega delovanja, kljub gromozanskemu znanstvenemu napredku, še vedno ne poznamo do popolnosti.

Mogoče se moramo vsi skupaj malce ustaviti, ne iskati znanstvenih razlag in razlogov in preprosto poslušati sebe. Ker konec koncev, šele ko sami sebe poznamo in se v celoti sprejmemo, zares lahko napredujemo.

Ko se soočamo s psihičnimi težavami in negativnimi čustvi je to navadno znak, da se moramo umirit in najti novo, drugačno pot. Velikokrat je težka in na prvi pogled nepremagljiva.  Toda predvsem jo moramo sprejeti in se ji ne upirati. Velikokrat nas namreč ravno ona pripelje do resnično polnega življenja.

“Človekovo delovanje je kompleksno, a hkrati zanimivo in polno neodkritih potencialov”

Tako vam želim, da se naučite predvsem poslušati sami sebe, si vzeti čas zase in poskrbeti za svoje psihično in fizično zdravje.

Se beremo,

Branka

About the author

V BRST psihologiji združujem vsa svoja znanja in se posvečam psihoterapijamn in osebnostnim treningom, kjer uporabljam metode vedenjsko-kognitivne terapije in medicinske hipnoze. Obenem izvajam psihološka testiranja za medicino dela, vodim različna izobraževanja, predavanja in delavnice ter sodelujem z več podjetji in organizacijami, kjer svetujem na področju razvoja kadrov.

Sorodni Prispevki