Kdaj stres vodi v izgorelost?

O tem, kako škodljiv je stres nas opozarjajo na vsakem koraku.

Toda vseeno smo ljudje naravnani tako, da opozorila kar malce ignoriramo, dokler škodljive posledice ne doletijo tudi nas.

Porast ljudi, ki trpi za psihosomatskimi boleznimi, duševnimi motnjami in za izgorelostjo, dokazuje, da je stres v prevelikih količinah lahko kritično nevaren za naše zdravje.

Sicer ni vsak stres škodljiv. Vsak izmed nas potrebuje malce razburjenja, vznemirjenja in občutka »adrenalina«.

Kdaj je stres zdrav in celo priporočljiv sem pred kratkim pisala v članku na mojem osebnem blogu, ki si ga lahko preberete tukaj.

Za naše srečno, zadovoljno in predvsem zdravo življenje je tako ključnega pomena, da smo v ravnovesju in da se znamo sprostiti ter preventivno preprečiti škodljive posledice stresa.

Prvi korak je predvsem zavedanje, kaj je tisto, kar nam povzroča stres in napetosti v telesu.

Pomembno je, da se zavedamo svojih misli in prepričanj, zaradi katerih določene situacije doživljamo kot stresne.

Dobro je, da se posvečamo sebi in stvarem, ki nas veselijo, se znamo pomiriti, sprostiti ter nadzorovati svoje misli in čustva.

 

STRES »NAPADE« NAŠE NAJŠIBKEJŠE TOČKE V TELESU

Ja vem, o škodljivih posledicah stresa na naše telo, smo slišali že veliko.

Toda…ali veste zakaj stres sploh vpliva na naše telesne funkcije? Kaj se sploh dogaja v naših telesih, kadar smo pod stresom? In zakaj se posledice kopičenja stresa pri vsakem izmed nas pojavijo na drugačen način?

Stres v svojem delovanju ni specifičen. Največji vpliv ima na tisti del našega telesa, ki je najbolj šibek. Če je to naš kardio-vaskularni sistem, se bo stres verjetno odražal tako, da bomo imeli visok krvni tlak. Če je to naša koža, bomo verjetno dobili izpuščaje itd.

Če pa je to nevroendokrini in nevrotransmiterski sistem naših možganov (zakomplicirano ime ja), imamo večje možnosti, da se izrazi v spremembi našega psihičnega stanja. V začetnih fazah lahko samo kot menjava razpoloženja, kasneje pa lahko preide v panične napade, generalizirano anksioznost, itd.

Čeprav je za pojav anksioznih motenj razlogov zmeraj več, je prevelika količina stresa lahko njihov glavni sprožilec.

Zato stres lahko povzroči glavobole, razvoj srčnih bolezni, izpuščaje na koži, izčrpanost ali panične napade, odvisno od tega, katera je naša specifična, najšibkejša točka v telesu.

Ta najšibkejša točka je lahko dedno pogojena, ni pa nujno.

 

KDAJ JE TOREJ STRESA PREVEČ?

Kot že omenjeno, je do neke mere stres lahko zdrav, saj nas žene naprej in nas spodbudi, da delujemo.

Problem stresa je, kadar je stresnih situacij preveč in se pojavljajo daljše časovno obdobje, mi pa se vmes ne sprostimo in umirimo.

Stres, ki se nabira, imenujemo kumulativni stres.  Lahko se kopiči več mesecev ali celo let.  Takšen stres dolgotrajnejši in trdovratnejši od »običajnega stresa«, ki ga sicer vsakodnevno doživljamo.

“Običajen stres” na primer občutimo, kadar zamujamo v službo, kadar moramo nastopati pred veliko množico, kadar čakamo na rezultate testa, itd. Ko je katere od vsakdanjih stresnih situacij konec, se telo navadno samo od sebe sprosti. Zato v takšnih primerih stres na nas nima dolgotrajnejših, negativnih posledic.

Na drugi strani pa kumulativni, “nevarni” stres lahko izhaja iz:

  • Nerazrešenih psiholoških konflikotv, ki se nabirajo tudi po več let.
  • Težav na več področjih našega življenja – npr. hkratne težave v zakonu in dolgotrajna finančna kriza.
  • Lahko se tudi pojavi ob težkih življenjskih spremembah. Življenjske spremembe so tiste, ki popolnoma spremenijo naš potek življenja in zahtevajo prilagoditev in spremembo prioritet. Na primer  prva služba, selitev v novo državo, otrok, ločitev, izguba službe, itd. Dva ali tri spremembe na leto so seveda še nekako obvladljive, toda kadar doživimo serijo nenadnih sprememb v samo letu ali dveh, lahko vodi v stanje kroničnega stresa in izčrpanosti.

Seveda vsak izmed nas stres doživlja drugače, menjava službe lahko nekomu predstavlja užitek in izpopolnitev sanj, medtem ko drugemu povzroča strah, zaskrbljenost in posledično občutek stresa.

KLJUČNEGA pomena so torej naši ODZIVI na določene situacije, ki nam pridejo v življenju nasproti.

Kako jih doživljamo, razumemo, se nanje odzivamo in tudi kako jih predelamo.

 

KAJ SE ZGODI Z NAŠIM TELESOM, KADAR SMO POD STRESOM?

Nadledvična žleza med stresno reakcijo spušča več hormonov.

Sredici nadledvičnih žlez vsebujeta dva zelo pomembna hormona – kateholamina, ki se imenujeta adrenalin in noradrenalin, ki se povečata ob občutkih jeze in strahu ter upadeta pri občutkih veselja, zadovoljstva, ljubezni, razumevanja in varnosti.

V skorji nadledvične žleze pa nastaja hormon, ki ga vsi poznamo tudi pod imenom »stresni hormon« – kortizol.

Kortizol oskrbuje mišice z zadostno količino energije. Hkrati sodeluje pri pretvarjanju maščobnih zalog v energijo in kateholaminom olajšuje izpolnjevanje nalog.  V normalnih količinah sodeluje pri delovanju obrambnega sistema.

Količina kortizola v telesu se povečuje, ko doživljamo občutke strahu, depresije, izgube nadzora, predaje.

Padec kortizola doživimo ob občutkih vznesenosti, ljubezni, varnosti in razumevanja.

Povečanje kortizola vpliva na povečanje ravni sladkorja v krvi, povečuje krvni tlak in zavira delovanje imunskega sistema.

Ko telo občuti stres takrat nadledvična žleza začne proizvajati kortizol. 

Navadno je nivo kortizola zjutraj povečan, zvečer pa je v upadu.

Najlažje raven kortizola občutimo tako: kadar smo utrujeni, zmatrani je navadno raven kortizola nizka, kadar pa občutimo energijo in zagon, je raven kortizola povišana.

Naši predniki so doživeli visoka povečanja kortizola le, ko so se soočali z življenjsko nevarnimi situacijami – na primer na lovu za hrano. Današnji človek pa se s stresom sooča tudi v situacijah, ki zanj niso življenjsko ogrožajoče.

 
KDAJ PRIDE DO IZGORELOSTI?

Preprosto povedano: telo v stresnih situacijah proizvaja kortizol. Kadar smo v daljšem obdobju pod stresom, naše telo izloča prevelike količine kortizola. Če se takrat stres ne umiri, se raven kortizola ne vrne na normalno – se pravi sploh ne upade.

Tako obremenimo nadledvični žlezi, da nista več zmožni proizvajat normalnih količin kortizola (dobesedno odpovesta). Ker nista več sposobni proizvajat zadostnih količin kortizola pride do izgorelosti, izčrpanosti, tesnobnosti, lahko celo depresije, anksizonosti in paničnih napadov.

Telo v takih primerih namreč začne delovati na adrenalinu, saj ni več zmožno proizvajati kortizola. Tako se že ob najmanjši stresni situaciji odzove na način »beži ali se bojuj«.

Do izgorelosti torej pride, ko odpovesta nadledvični žlezi.

Izgorelost je stanje kroničnega stresa, ki vodi v fizično in emocionalno izčrpanost. Ko posameznik doživi izgorelost, ni zmožen več normalno funkcionirati, ne v poklicnem, niti v zasebnem življenju.

Izgorelost se sicer ne pojavi iznenada. Prihaja počasi, tiho, skoraj neslišno, čeprav nase pravzaprav opozarja že zelo dolgo.

Kaže se tako na fizičnem, kot tudi na čustvenem, miselnem in vedenjskem nivoju.

 

PREVENTIVA

Najpomembnejše, kar lahko naredimo za svoje zdravje in dobro počutje je, da opazimo znake, ki nam jih sporoča telo in preprečimo pretirano kopičenje stresa.

To najbolje naredimo tako, da se naučimo obvladovanja svojih misli in čustev.

Da se zavedamo, da moramo najprej poskrbeti samo zase. Izčrpani, nemočni in utrujeni namreč ne koristimo niti sebi, niti svojim najbližjim.

Dobro je, da se zavedamo, kaj nam je v življenju pomembno, kaj je tisto, kar nas osrečuje, nas polni z energijo in nas dela srečne.

Ter predvsem, da si vzamemo čas tudi za sprostitev in užitke, ki nam jih ponuja življenje.

.

Nekaj nasvetov kako na preprost, hiter in učinkovit način blažiti škodljive posledice stresa, najdete tudi v našem priročniki 31 PSIHOLOŠKIH TRIKOV ZA BOLJŠI VSAKDAN, ki si ga lahko BREZPLAČNO prenesete tukaj.

 


Upam, da sem vam s tem člankom približala in pojasnila zakaj je stres lahko tako zelo nevaren in škodljiv.

 

Želim vam čim več veselih, sproščenih in navdihujočih trenutkov.

Stresa pa le toliko, da v življenje prinese malce vznemirjenja.

Pozdravček,

Kaja

 

“Nimamo nadnaravnih moči, da bi lahko pomirili nevihto. Lahko pa pomirimo sebe. Nevihta  sčasoma vedno mine”

Članek je bil napisan s pomočjo naslednjih virov:

  • Bourne, Edmund J. 2010. The Anxiety and Phobia Workbook. Oakland, CA: New Harbinger Publications, Inc.
  • Looker T., Gregson O. Obvladajmo stres. Ljubljana: Cankarjeva založba.
  • https://labtestsonline.org/understanding/analytes/cortisol/tab/test
Avatar
O avtorici

Po poklicu sem diplomirana politologinja in magistrica Komunikologije. Od samih začetkov dalje sem tudi del ekipe BRST psihologije, kjer sodelujem predvsem pri izvedbi predavanj, delavnic in izobraževanj, skrbim za zunanjo podobo, marketing in finance podjetja ter sem avtorica spletnega treninga premagovanja stresa. Obenem ustvarjam tudi svojo spletno stran www.kajastrnisa.com, kjer s svetom delim različne zanimivosti s sveta psihologije ter vsega, kar me zanima, navdihuje in izpopolnjuje.