Kaj je pravzaprav anksioznost?

Vsak dan me preseneča, kako se vedno več ljudi na vsakodnevni bazi srečuje z najrazličnejšimi občutki tesnobe, anksoznosti, strahu….

Najtežje pri soočanju s tovrstnimi težavami, je še vedno nerazumevanja tega, kaj se nam pravzaprav dogaja.

Vsi poznamo občutek, ko nas je strah. Toda, ko se pojavi nerazumski strah in nenehen občutek tesnobe, nas nemalokrat prevzame misel , da se »nam meša«, da je z nami nekaj močno narobe….

Po mojem mnenju je  ključnega pomena razumevanje, kaj sploh so strahovi in anksiozna stanja, kdaj so običajna in kdaj potrebujejo posebno pozornost.

Samo s pravim razumevanjem se namreč lahko soočimo tudi z občutki in mislimi, ki za nas morda niso najbolj običajni, jim pogledamo naravnost v oči, se z njimi soočimo in jih obvladujemo.

 

RAZLIKA MED STRAHOM IN ANKSIOZNOSTJO

Ko nas je STRAH  je naša bojazen usmerjena v točno določen zunanji objekt ali situacijo. Dogodek oz. situacija, ki se je bojimo, ima navadno določeno stopnjo možnosti, da se bo zgodila. Lahko nas je strah, da pademo na izpitu, da ne bomo zmožni plačati mesečnih računov, da nas bo napadel pes, ki renči, itd.

Strah lahko povežemo z nenadnim občutkom adrenalina, hitrimi mislimi in potrebo po »bežanju«.

Ko občutimo ANKSIOZNOST pa navadno ne moremo določiti točno kaj je tisto, kar nam povzroča občutek tesnobe.  Fokus anksioznega stanja je bolj notranji in ne zunanji. Zgleda kot odziv za neko oddaljeno, nerealno ali celo nepoznano nevarnostjo. Lahko smo anksiozni, da bomo »izgubili nadzor« nad določene situacijo« ali »da se bo zgodilo nekaj slabega«, pa ne vemo točno zakaj.

Velikokrat se pri anksioznem stanju zavedamo, da nevarnost ni realna, toda občutek tesnobe je vseeno prisoten, je zelo močan in ne glede na naše racionalno razmišljanje, ne izgine.

Anksioznost  vpliva na nas v celoti. Je psihično stanje, obnašanje in fizična reakcija, vse v enem.

  • Na fiziološki ravni anksioznost lahko povzroči telesne odzive kot so: povišan srečni utrip, napetost v mišicah, suha usta, plitko duhanje, znojenje.
  • Na nivoju obnašanja lahko vpliva na naše zmožnosti normalnega delovanja, izražanja in soočanja z nekaterimi, popolnoma vsakodnevnimi situacijami.
  • Na psihološki ravni je anksioznost stanje nenehnega občutka strahu in nelagodja. V najbolj ekstremnih oblikah se lahko počutimo odmaknjene od svojega fizičnega telesa in nerazumskega strahu, da bomo umrli ali da se nam bo zmešalo.

 

RAZLIČNE OBLIKE ANKSIOZNOSTI

Anksioznost se tako, kot druga stanja, lahko pojavi v različnih oblikah. Nekatere so tako lahke, da jih niti ne opazimo in nekateri z njimi živijo, ne da bi se dejansko soočili s situacijo in jo premagali.

Razpenja se od občutka nenehne blage neprijetnosti in tesnobe, pa vse do hudih paničnih napadov.

  • Če se naša anksioznost tiče zgolj specifične situacije ali dogodka, gre za situacijsko anksioznost. Pojavi se le, ko smo podvrženi ali potencialno podvrženi določeni situaciji/dogodku, ki v nas vzbudi stanje anksioznosti (letenje, zaprti prostori, višina, jasno nastopanje, itd.).
  • Kadar situacijska anksioznost postane tako močna, da se določenim dogodkom in situacijam začnemo izogibat, preraste v fobijo. Na primer, če nas je strah dvigal in se kljub neprijetnim občutkom in nemiru z njimi vozimo, gre za situacijsko anksioznost, ki jo skušamo obvladat. Kadar pa se zaradi strahu vožnji z dvigalom začnemo popolnoma izogibat, pomeni, da je naša anksioznost prerasla v fobijo.
  • Velikokrat se počutimo anksiozne že samo, če mislimo na določeno situacijo, ki se je bojimo. Občutimo nemir in neprijetnost že samo ob misli na soočenje na neprijetno situacijo.  Temu lahko rečemo anticipatorna anksioznost. V blagih oblikah je ne moremo ločiti od občutka »skrbi«. Toda včasih postane zelo intenzivna in se lahko prelevi tudi v anticipatorno paničnost, kar pomeni, da lahko privede do generirane anksiozne motnje, paničnih napadov, obsesivno kompulzivne motnje ali postravmatske stresne motnje (nekateri jo sicer uvrščajo v posebno kategorijo).

 

ANKSIOZNO STANJE VS. ANKSIOZNE MOTNJE

Občutek anksioznosti je v današnji družbi neizogiben. Pomembno je, da se zavemo, da obstajajo vsakodnevne situacije, v katerih je občutek anksioznosti normalen in popolnoma razumski. Če ne bi občutili nobene anksioznosti, ko doživimo izgubo ali nam nekaj spodleti, bi bilo zelo čudno.

Anksiozne motenje se od običajnega občutja anksioznosti ločijo predvsem po tem, da:

  • Je občutek anksioznosti bolj intenziven (na primer panični napadi)
  • Občutek traja dlje (anksioznost, ki se v nas nabira tedne ali celo mesece, brez da izgine, ko pridemo iz določene stresne situacije)
  • Vodi v fobije, ki vplivajo na naše normalno vsakdanje delovanje

Najbolj pogoste anksiozne motnje odraslih in mladostnikov so: panični napadi, socialna anksioznost, specifične fobije, generalizirana anksiozna motnja, obsesivno-kompulzivna motnja, posttravmatska stresna motnja.

.

.

.

Opažam, da veliko ljudi, ki se obrnejo k meni po pomoč, pride šele, ko so težave že resnično nevzdržne. Ne razumejo ali ne morejo sprejeti tega, kaj se jim dogaja in  čakajo »da bo minilo« ali pa pomoč išče pri zdravnikih, ki kljub mnogim preiskavam, v telesu ne odkrijejo ničesar bolezenskega.

Takšna reakcija ljudi je popolnoma razumljiva, saj se v družbi še vedno premalo govori in izobražuje o delovanju človeške psihe. Zato je moj cilj, da s pomočjo Brstologije čim bolj približam najrazličnejše tematike soočanja z različnimi življenjskimi situacijami in stanji, ki vas morebiti ovirajo in vam preprečujejo, da bi živeli življenje, kot si ga želite.

 

.

Želim vam čim več veselih, srečnih občutkov, 

se beremo,

Branka

 

Branka Strniša
O avtorici

V BRST psihologiji združujem vsa svoja znanja in se posvečam psihoterapijamn in osebnostnim treningom, kjer uporabljam metode vedenjsko-kognitivne terapije in medicinske hipnoze. Obenem izvajam psihološka testiranja za medicino dela, vodim različna izobraževanja, predavanja in delavnice ter sodelujem z več podjetji in organizacijami, kjer svetujem na področju razvoja kadrov.